"Belorusija je med dvema velikima ognjema, Rusijo in EU," je stanje ponazoril beloruski zunanji minister Vladimir Makej in izrazil željo, da tekmici presežeta retoriko konfrontacije. Vodja beloruske diplomacije pričakuje od tega vrha jasno sliko koristi partnerstva za običajne ljudi.
Voditelji razpravljajo o načrtu 20 konkretnih projektov do leta 2020, ki naj bi prinesli oprijemljive koristi državljanom Ukrajine, Gruzije, Moldavije, Armenije, Azerbajdžana in Belorusije, oblastem pa pomagali v boju proti korupciji in izvajanju reform.
Eno osrednjih vprašanj od vzpostavitve partnerstva leta 2009 je evropska perspektiva vzhodnih partneric, ki je tudi tokrat v središču pozornosti pri sprejemanju skupne izjave.
Še zlasti Ukrajina želi jasno perspektivo članstva, a v EU ponavljajo znano stališče, da priznavajo evropska pričakovanja Ukrajine in pozdravljajo njeno evropsko izbiro, kar pa ni samodejno širitvena obljuba.
"To ni širitveni ali pridružitveni vrh," je bil ob prihodu na vrh jasen predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.
EU vzhodnim partnericam ponuja veliko, od njih samih pa je odvisno, koliko od ponujenega bodo dobile, saj morajo za to izvesti nujne reforme, pa je opozorila litovska predsednica Dalia Grybauskaite.
Srečanje poteka v senci vojne v Ukrajini, a v EU poudarjajo, da vrh vzhodnega partnerstva ni prostor za reševanje konfliktov v soseščini.
V skupni izjavi je sicer predviden poziv k spodbujanju miroljubnega reševanja konfliktov v regiji, a brez izrecne reference na vojno v vzhodni Ukrajini ali na zamrznjeni konflikt med Armenijo in Azerbajdžanom glede Gorskega Karabaha, zato nekatere partnerice niso zadovoljne.
Namen partnerstva, ustanovljenega kmalu po vojni v Gruziji, je okrepiti stabilnost v regiji ter politične in gospodarske odnose EU z vzhodnimi sosedami, ne da bi pri tem še poslabšali odnose s sosedo sosed Rusijo, ki ne želi izgubiti vpliva v regiji.
Odnosi EU in Rusije so na najnižji točki po koncu hladne vojne. Britanska premierka Theresa May je na primer ob prihodu na vrh opozorila pred "dejanji sovražnih držav, kot je Rusija", ki poskušajo razdreti Evropo.
Vrh je prvič v Bruslju, kar po navedbah EU jasno kaže na skupno zavezanost članic unije vzhodnemu partnerstvu. Prejšnja srečanja so bila v Pragi, Varšavi, Vilniusu in Rigi.
Tudi ob robu tokratnega vrha odmeva brexit, a novic za zdaj ni. Zgovorna je Junckerjeva izjava: "Premiki so. Ne vem, v katero smer, a upam, da v pravo smer." Mayeva, ki ima ob robu predvidena dvostranska srečanja, na primer s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom, pa pravi, da se pogajanja nadaljujejo, in poziva k skupnemu koraku naprej.
Nekaj je bilo pred začetkom vrha tudi pozivov političnim strankam v Nemčiji k čimprejšnjemu oblikovanju vlade. Nemčija je pomembna država, vse oči v Evropi so uprte vanjo, vsi si želimo hitrega oblikovanja vlade, je dejal avstrijski kancler Christian Kern. Potrebujemo Nemčijo s stabilno vlado, pa je dejal luksemburški premier Xavier Bettel.
Še nekaj dni pred vrhom je kazalo, da se ga ne bosta udeležila ne nemška kanclerka Angela Merklova ne francoski predsednik Emmanuel Macron, a je nemška kanclerka nato udeležbo le potrdila.
Odmeva sicer neudeležba beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, ki je bil na vrh povabljen prvič. Pred tem vabil ni prejemal, ker je bil na kazenskem seznamu, lani pa je EU sankcije proti njemu odpravila.
