Medtem ko komisija ocenjuje, da naj bi se slovensko gospodarstvo pregrevalo že v letošnjem letu, fiskalni svet meni, da je gospodarstvo v pozitivnem območju normalnega gospodarskega cikla oz. da "trenutna in napovedana gospodarska rast ne povzroča večjih makroekonomskih neravnovesij".
Razlike v ocenah so posledica upoštevanja različnih predpostavk in makroekonomskih napovedi. "Vendar pa te nakazujejo, da bi ob dodatnem izboljševanju gospodarskih razmer povečanje zahtevanega fiskalnega napora s trenutnega najmanj 0,6 odstotka na najmanj en odstotek BDP letno postajalo vedno bolj upravičeno," so ocenili.
Zato je fiskalni svet pozival vse deležnike k zmernosti. S tem bodo prispevali k doseganju takšnega stanja javnih financ, ki bo omogočilo ustrezen odziv fiskalne politike takrat, ko se bo gospodarska rast znižala in bodo demografski pritiski večji.
Evropska komisija tako kot fiskalni svet ugotavlja, da obstaja tveganje pri izpolnjevanju pravila glede strukturnega napora in izdatkovnega pravila, medtem ko naj bi bilo pravilo o zniževanju dolga izpolnjeno, so še zapisali v svetu.
Največje tveganje po oceni komisije predstavljajo pritiski na nadaljnje višanje javnofinančnih izdatkov, zlasti plač in pokojnin. Komisija opozarja tudi na odsotnost ukrepov, ki naj bi zagotovili postopno uravnoteženje strukturnega salda na srednji rok, na kar je opozoril tudi fiskalni svet.
