Državni zbor bo tako o omenjenih zakonih na zahtevo državnega sveta ponovno glasoval, za potrditev pa bo potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov.
Spremembe zakona o financiranju občin, ki jih je DZ sprejel v četrtek, ne upoštevajo številnih predlogov in pripomb, ki jih je nanje podal DS, so opozorili svetniki. Po njihovih navedbah je bil zakon predložen v zakonodajni postopek brez resnejše uskladitve s skupnostjo in združenjem občin občin.
Spremembe zakona o financiranju občin namreč med drugim črtajo inflacijo kot spremembo pri izračunu primerne porabe občin. Drugače urejajo tudi postopek določitve povprečnine ter spreminjajo uteži pri izračunavanju primerne porabe občin tako, da se bolj upošteva demografsko strukturo prebivalcev.
Predsednik interesne skupine DS Milan Ozimič je poudaril pomen tega zakona za položaj in delovanje občin. Spomnil je, da je sprememba zakona nastala na podlagi zelo realnega problema v času finančne krize. A spremembe zakona po njegovih navedbah ne odpravljajo anomalij, pač pa prinašajo nesistemske rešitve, ki so škodljive za občine.
Po njegovih besedah se zdaj uzakonja praksa, ki so ji občine vseskozi nasprotovale. Višino povprečnine bo namreč na predlog vlade določil DZ.
Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Nejc Brezovar je opozoril, da je zakon korak v pravo smer. Po mnenju zakonodajalca odpravlja določene anomalije in je evolucija določenega sistema. Brezovar je zavrnil očitke, da za zakon niso opravili analize učinkov, ter zatrdil, da zakon sledi ugotovitvam stroke.
Pri zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019 pa so državni svetniki izpostavili kritiko do višine povprečnine. Ta se z letošnjih 530 evrov v prihodnjem letu zvišuje na 551 evrov na prebivalca, v letu 2019 pa še za sedem evrov na 558 evrov, a s tem v občinskih združenjih niso zadovoljni.
Tudi državni svetniki so prepričani, da predlagana višina povprečnine ne zagotavlja primernega financiranja občin oz. financiranja zakonskih nalog ter izvajanja nujnih investicij in tudi ne sledi gospodarski rasti.
Državni svet meni, da bi morali prisluhniti argumentom občin in prepoznati pomen financiranja lokalne samouprave za kakovost življenja državljanov.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec pa je na seji DS izpostavila, da so morali upoštevati makroekonomsko, gospodarsko in fiskalno stanje v državi. Po njenih besedah določitev višje povprečnine ob upoštevanju fiskalnih zavez ni bila mogoča.
Poudarila je še, da zakon občinam prinaša 30 milijonov več, kot jih bodo dobile, če zakon v DZ ne bo ponovno potrjen. Ob tem pa bi "kratko" potegnili tudi upokojenci, je posvarila in s tem izzvala nekaj kritik državnih svetnikov v razpravi. Zakon namreč predvideva tudi izredno uskladitev pokojnin.
