Za sodišče, ki so ga za zločine v vojnah na območju nekdanje Jugoslavije leta 1993 ustanovili Združeni narodi, bo to predzadnja sodba. Pred koncem dela konec leta bo 29. novembra razsodilo še v prizivnem postopku v primeru šestih nekdanjih visokih predstavnikov samooklicane Herceg-Bosne. Morebitne pritožbe na prvostopenjsko sodbo Mladiću bo obravnaval mednarodni rezidualni mehanizem, ki bo po koncu mandata sodišča do konca izpeljal postopke.
Sedaj 74-letni Mladić, ki je bil načelnik generalštaba vojske bosanskih Srbov od 12. maja 1992 do 8. novembra 1996, je obtožen v 11 točkah obtožnice - v dveh točkah za genocid, v petih za zločine proti človečnosti ter štirih za vojne zločine.
Ker se na prvem nastopu na sodišču 3. junija 2011 ni hotel izreči o krivdi, je v skladu s pravili sodišče zabeležilo, da se je izrekel za nedolžnega. Tožilstvo zanj zahteva dosmrtni zapor, obramba pa oprostilno sodbo.
Po osebni in poveljniški odgovornosti je obtožen za genocid in sodelovanja v genocidu, odgovornost za zločine proti človečnosti, vključno s pregoni na politični, rasni in verski podlagi, iztrebljanja, uboje, deportacije in druga nečloveška dejanja proti pripadnikom nesrbskih narodov v BiH. Obtožen je tudi kršitev pravil in običajev vojskovanja - ubojev, izpostavljanja civilistov nasilju, zajetja talcev in drugega.
Obtožen je, da je v sodelovanju z drugimi v skupinskem zločinskem načrtu storil, načrtoval, vzpodbujal, ukazal ali pomagal pri genocidu nad Bošnjaki in bosanskimi Hrvati kot etnični ali verski skupnosti.
Za genocid je obtožen v dveh točkah - za poboj 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 ter Bošnjakov in bosanskih Hrvatov v šestih občinah v BiH (Foča, Ključ, Kotor Varoš, Prijedor, Sanski Most, Vlasenica) leta 1992.
V primeru slednjega je sodišče prvič razsodilo lani na sojenju bivšemu političnemu voditelju bosanskih Srbov in njihovemu vrhovnemu poveljniku Radovanu Karadžiću, s katerim sta bila po oceni tožilstva ključna partnerja v skupnih zločinskih načrtih, katerih cilj je bilo oblikovanje nove srbske države - Velike Srbije - s trajno in nasilno odstranitvijo Bošnjakov in Hrvatov z velikega dela BiH.
V teh zločinskih načrtih so sodelovali še Slobodan Milošević, Momčilo Krajišnik, Jovica Stanišić, Željko Ražnatović, Vojislav Šešelj, Biljana Plavšić, Mićo Stanišić, Nikola Koljević in Momčilo Mandić, piše v obtožnici.
Srebrenica na vzhodu BiH, kamor se je med vojno zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov, potem ko so jo ZN aprila 1993 razglasili za varovano območje, je postala prizorišče enega najhujših zločinov v Evropi po drugi svetovni vojni. Sile pod poveljstvom Mladića in Radislava Krstića so ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, začele 9. julija 1995, vanjo pa vkorakale 11. julija. Do 19. julija 1995 so pobili več kot 8000 zajetih Bošnjakov.
Po vojni so posmrtne ostanke žrtev našli v več kot 150 množičnih grobiščih, večinoma sekundarnih. Še vedno je pogrešanih okoli 900 ljudi.
Mladić je obtožen tudi zaradi obleganja Sarajeva, najdaljšega obleganja kakega mesta v sodobni zgodovini, ko so srbske granate in ostrostrelci od 5. aprila 1992 do 29. februarja 1996 zahtevali življenja skoraj 12.000 ljudi. Ranjenih je bilo najmanj 50.000 ljudi.
Obtožen je tudi zaradi zajetja več kot 377 opazovalcev ZN in modrih čelad kot talcev od maja do junija 1995, s čemer so hoteli preprečiti letalske napade Nata na cilje sil bosanskih Srbov. Tudi glede teh obtožb je sodišče prvič razsojalo v primeru Karadžića.
Obtožnica vključuje podatke o več kot 70 pokolih v 20 skupnostih, mučenju in nečloveškem ravnanju s civilisti v 58 zaporih in taboriščih v 22 krajih, navaja avstrijska tiskovna agencija APA.
Haaško sodišče je prvo obtožnico proti Mladiću vložilo 25. julija 1995 skupaj s Karadžićem. Od takrat je bil na begu, sodišče pa je nato obtožnico oktobra 2003 ločilo in jo večkrat spremenilo, nazadnje decembra 2011.
Prijeli so ga 26. maja 2011 v Lazarevcu v Srbiji po 16 letih skrivanja. Haagu so ga izročili 31. maja 2011.
Sojenje je trajalo od 16. maja 2012 do 15. decembra lani. Na njem je Mladić vztrajno trdil, da je le vodil bosanske Srbe pri uresničevanju njihove legitimne pravice, sodišče pa omalovaževal kot pristransko in v službi Nata. V Republiki srbski medtem za mnoge še vedno velja za junaka.
Karadžića, ki je bil ob Mladiću glavni odgovorni za genocid v Srebrenici, je marca lani sodišče obsodilo na 40 let zapora. Obsojen je bil v 10 od 11 točk obtožnice - tako za genocid v Srebrenici, kot tudi za obleganje Sarajeva in zajetje talcev, ne pa tudi za genocid v nekaj drugih občinah v BiH.
Ker gre za iste obtožbe in verjetno podoben dokazni material, je tudi za Mladića pričakovati najmanj obsodbo na 40 let zapora, čeprav žrtve pričakujejo najvišjo možno kazen v Haagu - dosmrtni zapor, ki ga je zahtevalo tožilstvo. Zahtevalo ga je tudi za Karadžića, ki se je sicer na sodbo že pritožil.
Zaradi genocida v Srebrenici je haaško sodišče na dosmrtni zapor doslej obsodilo le tri visoke častnike bosanskih Srbov, tesne sodelavce Mladića - generala Zdravka Tolimirja, načelnika za varnost zloglasnega Drinskega korpusa Vujadina Popovića ter Ljubišo Bearo, načelnika za varnost v štabu vojske.
