Kot je uvodoma dejal vodja poslanske skupine Levica Luka Mesec, je to druga seja o davčnih oazah, ki so jo v Levici sklicali v letu in pol. Od prve seje so v javnost prišli podatki o pranju denarja v NLB in Novi KBM, znova pa se je izkazalo tudi, da so slovenski državljani močno vpleteni v sporne davčne posle.
"Lahko se pogovarjamo o legalnosti takšnih praks, nikakor pa se ne moremo o legitimnosti," je poudaril Mesec in dodal, da bi lahko ta denar, če bi se zbral v proračunih, namenili za zdravstvo, šolstvo, pokojnine in druga področja.
Levica je odboru predlagala, naj pozove vlado, da najkasneje v 15 dneh izvrši prvi in drugi sklep, ki sta bila sprejeta na skupni seji odbora za finance in monetarno politiko ter odbora za pravosodje aprila lani. Odbora sta takrat podprla predlog koalicije, naj se s spremembami zakona o preprečevanju pranja denarja uvede register dejanskih lastnikov podjetij, ki bo javno dostopen. S svojim predlogom o pripravi seznama podjetij v lasti države, ki imajo odprte račune v tujini, pa so uspeli tudi poslanci SDS.
Državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič je povedal, da ta sklep podpirajo, je pa prosil za podaljšanje roka s 15 na 30 dni, čemur so v Levici ugodili. Ostale sklepe je označil za nepotrebne in poudaril, da vlada intenzivno dela tudi na tem področju.
V Levici so odboru med drugim predlagali tudi poziv vladi, naj v EU sproži pobudo za ukinitev davčnih oaz v EU in za uvedbo pribitka na transakcije z davčnimi oazami, naj DUTB in SDH prepove prodajo državnih podjetij podjetjem v davčnih oazah ter naj pripravi spremembe zakonodaje. Odbor je podprl le prvi sklep, preostale štiri pa zavrnil.
Božič je opozoril, da je treba imeti pri sprejemanju ukrepov v mislih vse vidike posameznega področja in med drugim paziti, da pravila ne škodujejo tistim, ki poslujejo pošteno. "Ni rešitev, da blokiramo vse transakcije iz Slovenije in družbam prepovemo, da poslujejo z nekaterimi podjetji. Nastali bodo namreč le novi obvodi in višji transakcijski stroški, mi pa ne bomo imeli podatkov in tako ne bomo storili ničesar," je dejal.
Andrej Šircelj (SDS) je na Božiča naslovil vprašanje, kakšna sploh je opredelitev davčne oaze in katere države spadajo mednje. Vprašal se je, ali sploh vemo, o čem se pogovarjamo, kritičen pa je bil tudi do tega, da je bil slovenski seznam držav, ki na področju izogibanja davkom veljajo za bolj tvegane, nazadnje posodobljen pred desetimi leti.
Božič je pojasnil, da enoznačne definicije davčne oaze ni. Tako tudi ni želel neposredno odgovoriti na Šircljevo vprašanje, ali so Nizozemska, Luksemburg, Ciper, Malta in Irska zanj davčne oaze.
Jožef Horvat (NSi) pa je spomnil, da je premier Miro Cerar po nastopu funkcije napovedal oster boj proti tistim, ki denar prenašajo v davčne oaze.
