"Veliko se je govorilo, da bo španska vlada s 155. členom ustave lahko prevzela nadzor nad katalonskimi mediji, a se to se ni zgodilo. Španska vlada sicer nadzoruje finančne institucije v Kataloniji, profesionalci v medijih pa še naprej delujemo avtonomno," je zagotovil Ustrell iz Catalunya Radio.
Situacija je bila v času referenduma za neodvisnost Katalonije za medije izjemno zapletena in po njegovih besedah je veliko novinarjev imelo občutek, da se morajo postaviti na eno stran. Dogajanje na ulicah se je zato zagotovo odražalo tudi v novinarstvu, a Ustrell kljub temu meni, da je veliko njegovih kolegov na katalonski radioteleviziji opravilo izjemno delo.
Novinarstvo je spoštovanje dejstev in ne poslušanje morebitnih pritiskov, sta poudarila. Botta pritiskov sicer ne vidi kot problematičnih. Po njegovem mnenju je bolj pomembno, kaj novinar stori, ko se z njimi sreča. Znotraj medija imajo tudi odbor, ki pred (političnimi) pritiski ščiti delo novinarjev. "Če bi obstajala jasna politična ideja nadzora nad mediji, bi se družba in mediji temu uprli," je še prepričan Ustrell.
Katalonskih novinarjev sicer ni presenetila tišina EU po referendumu o katalonski neodvisnosti in nasilju, ki ga je spremljalo, ampak to, da je Katalonija tišino pričakovala. "To je Evropa sodelavcev, kjer so poslovne vezi močne. Zaradi take Evrope se v Kataloniji krepi evroskepticizem," je pojasnil Ustrell. EU so Katalonci nekoč razumeli kot zagotovili za avtonomnost, danes ne več, pa meni Botta.
Razdeljenost katalonske družbe je laž, še zagotavlja Ustrell. Razmere so normalne, pogovarjajo se lahko tudi o politiki, a priznava, da so v zadnjih dneh na ulici lahko spremljali različne napete situacije. Po njegovem mnenju ljudje vidijo dve poti - ena vodi k neodvisnosti, druga pa je pot brez sprememb.
Če bodo na decembrskih volitvah zmagale stranke, ki se zavzemajo za neodvisnost, bo po njunem mnenju treba slediti poti za samostojno Katalonijo. "To pa bo težko, saj je ena polovica vlade v zaporu, druga polovica pa v Belgiji," se je pošalil Ustrell. Po njegovem mnenju bo zanimivo videti, kako bo katalonska vlada prepričala volivce, ki se ne referendumu niso izrekli za neodvisnost, saj do sedaj o tem ni bilo nobenega pravega dialoga.
"Ko se je zgodila razglasitev neodvisnosti, ki to ni bila, in ko je predsednik katalonske regionalne vlade Carles Puigdemont odšel v Belgijo, so tudi najbolj goreči zagovorniki neodvisnosti, ki so spoštovali vlado in vladne odločitve, jezni in ne vedo, kako naprej," je dejal.
Na vprašanje občinstva, kako v novinarskem poročanju ostati nepristranski, je Ustrell odvrnil, da moraš kot novinar preprosto povedati resnico. Izpostavil je svojo politično oddajo, ki jo pripravlja na javni televiziji in v katero so pred referendumom želeli pripeljati različne politične glasove. Nekatere stranke, ki so neodvisnosti nasprotovale, se teh debat niso želele udeležiti, ko pa je Španija s 155. členom ustave Kataloniji uradno odvzela avtonomijo, pa so se pojavljali očitki, da ni bilo medijske pluralnosti. "Napetosti so bile, a tudi to je del poklica novinarstva," je še dejal Ustrell.
Medijski festival Naprej/Forward v organizaciji Društva novinarjev Slovenije v slovenski prostor že šestič prinaša izbrane primere iz globalne prakse, najnovejše trende in nova znanja. Danes je Medijska bera že ponudila domače medijske vsebine in projekte, ki so v preteklem letu izstopali iz povprečja, v petek pa se bodo na festivalu zvrstile različne delavnice in podelitev stanovskih nagrad.
