Fišer in Zalar sta obtožena zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic v povezavi z domnevno spornim imenovanjem Zalarjevega nekdanjega državnega sekretarja Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva tik pred nastopom nove vlade Janeza Janše leta 2012. Po poročanju medijev naj bi zadeva zastarala prihodnje leto.
Zdaj se je v zvezi s sojenjem oglasil Zalar. V sporočilu za javnost je zagotovil, da v tem kazenskem postopku s sodiščem aktivno sodeluje že od prvega dne, ko je bil v oktobru letos vložen obtožni predlog. Kot pravi, je sodišče že pred tremi tedni obvestil, da na podlagi pogodbe z Evropsko banko za obnovo in razvoj dela v tujini in da se bo v Slovenijo vrnil v petek. Takrat bo tudi "prevzel vabilo na glavno obravnavo in se udeležil postopka takoj, ko bodo za to izpolnjeni zakoniti pogoji". Nov narok v omenjeni zadevi je sicer razpisan ravno za petek, do zdaj pa, kot je razvidno s spletnih strani sodišča, še ni bil preklican.
Zalar je sicer prepričan, da je za časovno stisko, v kateri se je znašlo sodišče zaradi bližajočega se zastaranja, krivo državno tožilstvo, "ki je obtožni predlog vložilo pet let in pol od imenovanja Škrleca".
Po navedbah Zalarja so bila v dosedanjem postopku sicer že izvedena določena procesna dejanja. Med drugim je sodnica Tadeja Borinc Zebič, ki ji je bil dodeljen primer, predlagala svojo izločitev, a jo je predsednica sodišča Nataša Kosec zavrnila.
Zalar ob tem sicer dvomi, da bo ta odločitev predsednice sodišča prispevala k sojenju brez nepotrebnega odlašanja. Sodnica naj bi namreč v predlogu za izločitev navedla, da Zalarja osebno pozna. Kot navaja Zalar, je sodnico sam zaposlil kot pripravnico, nato pa ji bil kot strokovni sodelavki sodišča vrsto let nadrejen. Nadrejen ji je bil tudi v času, ko je bil minister za pravosodje, saj je kot dodeljena sodnica s polnim delovnim časom delala na ministrstvu za pravosodje, pri čemer je bila v pogosti komunikaciji zlasti s Škrlecem.
Ovadbo zoper Fišerja in Zalarja je februarja 2015 podala SDS, njen poslanec Vinko Gorenak pa je vse do vložitve obtožnice opozarjal, da tožilstvo z odločitvijo o ovadbi zavlačuje in zadevo pelje v smeri, da bi zastarala. Tudi zato je julija letos generalni državni tožilec Drago Šketa uvedel pregled nad delom tožilstva v tem primeru.
STA je poročilo o pregledu pridobila na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja. V poročilu je tožilstvo s pojasnilom, da podatki o pravilnosti dela tožilca niso v neposredni povezavi z opravljanjem njegove funkcije, prekrilo glavnino ugotovitev nadzora, kljub temu pa je nekatere podatke mogoče razbrati.
Kot je razvidno iz poročila, ki ga je pripravil tožilec Andrej Ferlinc, sta na ovadbi delali dve tožilki, in sicer od 10. aprila 2015 Karmen Erčulj, od 17. julija 2016 naprej (potem ko je bila Erčuljeva imenovana za sodnico) pa Manja Prezelj. Razvidno je, da je določen čas pri presojanju zadeve vzelo operativno delo policije in usklajevanje sestankov z njo. Dodatno je zadevo podaljšala omenjena predodelitev zadeve Prezljevi, ki se je tri mesece seznanjala s primerom.
Zalar v današnji izjavi navaja, da iz poročila o pregledu izhaja, da bi morala biti kazenska ovadba zavržena, a slednjega iz dela poročila, ki ni prekrit, ni mogoče sklepati. Ferlinc je namreč v njem zapisal, "da pregleda ne more opraviti na način, da bi podal navodilo, kako bi morala državna tožilka odločiti".
