Grčija je od leta 2010 prejela več kot 300 milijard evrov pomoči. V sklopu prvega programa iz leta 2010 110 milijard, v sklopu drugega iz leta 2012 172,6 milijarde, za tretji program iz leta 2015 pa je v treh letih predvidenih do 86 milijard evrov pomoči.
Revizorji so preučili, kako je Evropska komisija upravljala te tri programe, pri čemer so se pri tretjem, ki še poteka, osredotočili samo na zasnovo. Eno od meril ocenjevanja je bilo vprašanje, ali so programi izpolnili svoje glavne cilje.
Evropska komisija je bila del zloglasne "trojke", ki je bdela nad izvajanjem prvega in drugega programa pomoči Grčiji. Poleg nje sta bila v trojki še Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF).
Pri tretjem programu so se zaradi izjemno negativne konotacije izraza trojka v Grčiji v EU te besede znebili. Namesto tega zdaj govorijo o štirih institucijah: Evropski komisiji, ECB, IMF in evropskem reševalnem skladu ESM.
O vlogi ECB v grških programih revizorji ne morejo poročati, ker je imela banka pomisleke v povezavi s pooblastili sodišča in ni predložila dovolj dokazov, so pojasnili na računskem sodišču ob objavi poročila.
Revizorji so ugotovili, da kljub vsej tej pomoči Grčija še vedno potrebuje zunanjo finančno podporo in da so bili cilji programov doseženi le v omejenem obsegu. Ob tem so izpostavili več konkretnih slabosti.
Prvi program je bil zasnovan v skrajni nujnosti, zato so bili pogoji ohlapni, a so se nato izboljševali. A kljub temu prvi in drugi program nista zagotovila ustrezne prednostne obravnave reform in njihove vključitve v širšo strategijo za državo, ocenjujejo revizorji.
Še zlasti so kritični do zasnove strukturnih reform trga dela in bančnega sistema, ki po njihovi oceni kažejo mešane rezultate, medtem ko so se reforme, povezane s proračunskimi rezi in davki, izkazale kot uspešnejše.
Za omenjene pomanjkljivosti je po mnenju revizorjev delno kriva komisija, ker je precenila zmožnost Grčije za izvedbo reform ter slabo opredelila njihov obseg in časovni okvir njihovega izvajanja.
Komisija po oceni revizorjev tudi ni izvedla celovitega vrednotenja prvih dveh programov, čeprav bi takšna analiza lahko bila bistvena za prilagoditev procesa reforme.
Revizorji komisiji priporočajo, naj izboljša postopke za zasnovo programov, bolje prednostno razporedi pogoje, zagotovi vključitev programov v splošno strategijo rasti za državo, vzpostavi jasne postopke ter zagotovi sistematično in natančno dokumentirano spremljanje programa.
Poleg tega priporočajo še, naj že od začetka celoviteje obravnava nepopolnost podatkov, naj si prizadeva doseči sporazum s partnerji v okviru programov ter naj bolj sistematično oceni upravne zmogljivosti države za izvajanje reform in potrebo po tehnični pomoči.
V Evropski komisiji so se danes v Bruslju na poročilo odzvali z besedami, da ga jemljejo na znanje, da so kot vselej odprti za konstruktivno analizo in da bodo preučili priporočila.
