Fundacija z indeksom pravičnosti letno preučuje stanje v 28 članicah EU na podlagi 38 meril ob upoštevanju šestih vidikov socialne pravičnosti: revščine, izobraževanja, trga dela, zdravja, generacijske enakosti, socialne kohezije in nediskriminacije.
Podatki o trgu dela so se v primerjavi z lanskim letom izboljšali v 26 od 28 držav EU. V povprečju se je brezposelnost v EU v letu 2016 zmanjšala na 8,7 odstotka, medtem ko je bila na vrhuncu socialne krize leta 2013 še 11-odstotna.
V primeru Slovenije izpostavljajo, da je na močnem petem mestu, a da obstajajo potrebe po reformah na trgu dela za starejše in v zdravstvenem sistemu. Na to sicer že dolgo opozarja tudi Evropska komisija v letnih proračunskih in reformnih priporočilih.
Vrstni red desetih najboljših po socialni pravičnosti je: Danska, Švedska, Finska, Češka, Slovenija, Nizozemska, Nemčija, Avstrija, Luksemburg in Francija. Na repu pa so poleg Grčije še Romunija, Bolgarija, Italija, Španija in Hrvaška.
Ko gre za vprašanje pravičnih možnosti dostopa do trga dela, je Slovenija trenutno na devetem mestu, kar je za dve mesti bolje kot prejšnje leto, še izpostavljajo v fundaciji.
Slovenija je po oceni Bertelsmanna uspešna tudi pri preprečevanju revščine. Z 18,4 odstotka prebivalstva, ki mu trenutno grozi revščina ali socialna izključenost, je v razširjeni skupini najboljših v EU in po stagnaciji v minulih letih kaže rahle izboljšave.
Pri preprečevanju revščine otrok je Slovenija kot precej mlada država s 14,9 odstotki celo med najboljšimi tremi za Finsko in Dansko.
Vendar je težava revščine in socialne izključenosti precej večja pri starejših prebivalcih. Izraža se tudi v podatkih o trgu dela za starejše: le 38,5 odstotka prebivalcev v Sloveniji, starih od 55 do 64 let, je danes zaposlenih. Samo Hrvaška in Grčija imata nižje vrednosti.
Glede brezposelnosti je država kljub stalnim izboljšavam še vedno na 18. mestu v EU s stopnjo brezposelnosti 8,1 odstotka in dolgoročno stopnjo brezposelnosti 4,3 odstotka. S 15,2-odstotno brezposelnostjo mladih je država zdaj v zgornji polovici EU.
Slovenski izobraževalni sistem omogoča dobre možnosti za udeležbo in je na četrtem mestu v EU. Pozitivni so zlasti podatki o majhnem številu ljudi, ki zgodaj zapuščajo izobraževalni sistem in razmeroma majhen delež oseb brez nadaljnjega izobraževanja.
Zdravstveni sistem pa dosega le povprečne vrednosti. Čeprav zelo malo ljudi poroča o potrebi po zdravstveni oskrbi, je pričakovano zdrava življenjska doba 58,1 leta jasno pod povprečjem v EU; Slovenija se uvršča na 22. mesto.
Na sploh v fundaciji ugotavljajo, da okrevanje v EU poteka v dveh hitrostih in da razkorak med severno in južno Evropo ostaja velik. Stopnja revščine in izključenosti med otroci in mladostniki je še vedno še posebej visoka v južnih državah v krizi.
V Grčiji je 35,6 odstotka prebivalstva še vedno izpostavljenega revščini ali socialni izključenosti, 27,9 odstotka v Španiji ter 28,7 odstotka v Italiji. Med najboljšimi na tem področju, na Danskem, Finskem in Češkem, je delež med 16,7 in 13,3 odstotka.
Vendar pa je po navedbah Bertelsmanna mogoče pričakovati, da se bo razkorak med severno in južno Evropo s trajnim okrevanjem na trgih dela v prihodnosti zmanjšal. V večini članic so vidne tudi izboljšave glede možnosti izobraževanja.
Avtorji sicer kritizirajo zaskrbljujoč razvoj v nekaterih vzhodnoevropskih državah, zlasti na Madžarskem in Poljskem, kjer desničarske populistične vlade z močnim vplivom na izobraževalni sistem uničujejo pretekle uspehe.
