Poslanec SDS Vinko Gorenak je na novinarski konferenci poudaril, da je ministrstvo za notranje zadeve v primeru omenjenega begunca izdalo dokončno, pravnomočno in izvršljivo odločbo, po kateri bi moral biti ta v torek deportiran na Hrvaško. Tega akta, ki je preizkušen tudi na vrhovnem sodišču, sodišču EU in na ustavnem sodišču, ne more odpraviti nihče več, je prepričan.
Ker je Cerar s svojimi izjavami v ponedeljek in torek neposredno posegel v to, da se "zakonita odločba zakonitega organa ne izvrši", je po Gorenakovih besedah storil dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe položaja. Gorenak ob napovedi vložitve predloga za ustavno obtožbo ni izključil možnosti vložitve kazenske ovadbe proti Cerarju.
Cerar je v odzivu očitke iz predloga ustavne obtožbe zavrnil in zatrdil, da ne v primeru Ahmada Šamija ne v nobenem drugem primeru ni kršil ustave ali zakona in da je ustavna obtožba povsem neutemeljena.
"Očitno gre tukaj za nov politikantski manever Janše in njegove stranke SDS. Potem ko v desetih interpelacijah ni bil uspešen, sedaj še poskuša še z ustavno obtožbo diskreditirati vlado in mene kot predsednika vlade. S tem očitno želi dodatno ovirati delo v sklepnem delu našega mandata. Na to ne pristajam," je dejal Cerar in zatrdil, da bo delo vlade potekalo nemoteno.
Cerar je v torek napovedal, da bo vlada odločala o interesu Slovenije za podelitev dovoljenja za prebivanje Šamiju na podlagi 51. člena zakona o tujcih. Danes pa je dodal, da bo vlada, ko bodo pripravljena ustrezna gradiva, o tem odločala, in sicer "tako kot vedno, v skladu s pravnim redom", pri čemer bodo sledili nasvetom in stališčem pravnih strokovnjakov in pravnih služb. "Če bo prišlo do tega predloga na vlado, ga bomo pač v skladu z zakonom obravnavali," je pojasnil.
Na vladnem uradu za oskrbo migrantov so za STA sicer pojasnili, da je gradivo za vlado, ki bo temeljilo na zakonu o tujcih, še v fazi priprave.
V SDS so kritični tudi do napovedanega postopka. Po Gorenakovih besedah bi Šamiju na podlagi omenjenega 51. člena zakona o tujcih določbe lahko dali dovoljenje za začasno prebivanje prej, preden je bila izdana zakonita odločba notranjega ministrstva.
Na ministrstvu za notranje zadeve so sicer že v torek pojasnili, da za Šamija veljajo določbe zakona o tujcih, saj Šami ni več prosilec za mednarodno zaščito. Dublinski postopek, v katerem so tudi sodišča ugotovila, da Slovenija ni pristojna odločati o azilu Šamija, je namreč pravnomočno končan, s tem pa tudi ni več možnosti, da bi si Slovenija v skladu z diskrecijsko klavzulo iz dublinske uredbe vzela to pristojnost.
Direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon in izredni profesor na pravni fakulteti Saša Zagorc pa sta za STA poudarila, da v 17. členu dublinske uredbe ni jasno določeno, do kdaj lahko država članica uveljavi diskrecijsko klavzulo, zato so stališča o tem različna. Ocenjujeta pa, da bi to še lahko storila.
Se mora pa to zgoditi, ko je postopek v teku. Po informacijah Kogovšek Šalamonove niso izčrpali še vseh pravnih sredstev in je Šamijev primer možno ponovno odpreti oz. ga obnoviti. Ko bi bil postopek v teku, bi se država lahko odločila, da uveljavi diskrecijsko klavzulo in prevzame odgovornost za odločanje. Obnovo postopka lahko sproži MNZ po uradni dolžnosti ali pa stranka v postopku, je dejala za STA.
Za to, da predlog ustavne obtožbe pride do ustavnega sodišča, ga mora v DZ podpreti vsaj 46 poslancev. Za zdaj pa še nobena od poslanskih skupin ni napovedala podpore predlogu SDS, nekatere bodo predlog še preučile in se posvetovale s pravniki, da predloga ne bodo podprli, pa so že napovedali v SD in Levici.
Šami je sicer v Slovenijo prek Hrvaške vstopil februarja 2016 ob koncu migrantskega vala, v Sloveniji pa sprva ni zaprosil za azil, temveč je nadaljeval pot v Avstrijo. Ta ga je na meji zavrnila, nato je v Sloveniji zaprosil za azil. Njegovo prošnjo je ministrstvo za notranje zadeve junija 2016 zavrglo, saj je ugotovilo, da je zanjo, skladno z določili dublinske uredbe, odgovorna Hrvaška. Po odločitvah sodišč je notranje ministrstvo v ponedeljek sporočilo, da so 30. oktobra prejeli sklep ustavnega sodišča, po katerem so lahko začeli postopek za deportacijo Šamija.
Ta naj bi se zgodila v torej zjutraj, a do nje ni prišlo, saj bo vlada zaradi posebnih okoliščin primera na eni prihodnjih sej odločala, ali obstaja interes države za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje, ki bi ga nato na podlagi 51. člena zakona o tujcih izdalo notranje ministrstvo.
