Ministri so sicer na današnjem zasedanju izmenjali mnenja o sedmem poročilu o ekonomski, socialni in teritorialni kohezij in se seznanili z napredkom na področju oblikovanja ukrepov na področju sinergij in poenostavitev kohezijske politike po letu 2020, so sporočili iz službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Smerkoljeva je poročilo pozdravila in ga ocenila kot dobro osnovo za začetek razprave o kohezijski politiki po letu 2020. Poudarila je, da je treba izhajati iz pozitivnih izkušenj iz preteklosti, kot tudi novih izzivov prihodnosti. "Pri tem je izrednega pomena usmerjenost k rezultatom in tematski osredotočenosti v smeri okrepljenega strukturnega preoblikovanja," je dodala.
Smerkoljeva ocenjuje, da se moramo premikati v smeri inovacij, prožnosti, sorazmernosti, celostnega pristopa in poenostavitev, saj bomo le tako še nadalje prispevali k krepitvi EU kot take in njenega položaja v globalnem kontekstu.
Estonsko predsedstvo je podalo še pregled trenutnega stanja v trialogu v zvezi s predlaganimi spremembami uredbe evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESIF) ter predstavilo trenutno razpravo o evropski kohezijski politiki po letu 2020, so še zapisali.
O prihodnosti EU skladov je z ministri EU za kohezijsko politiko danes razpravljala tudi evropska komisarka za regionalno politiko Corina Cretu. Kot so sporočili iz komisije, je poudarila, da mora kohezijska politika še naprej vlagati v vse regije EU za reševanje glavnih izzivov današnjega časa, ki so boj proti socialni izključenosti in brezposelnosti mladih, migracije, prilagajanje globalizaciji in podnebne spremembe.
Prav tako mora še naprej podpirati trajnostni promet, zdravje in digitalno infrastrukturo ter mala podjetja in inovacije. "Pomembno se je osredotočati na področja, ki prinašajo največ dodane vrednosti na ravni EU," v sporočilu povzemajo Cretujevo.
V zvezi z vprašanjem, kako lahko kohezijska politika najbolje podpre strukturne reforme, je komisarka predlagala spremembo postopka izpolnjevanja in ocene predpogojev za uspešne naložbe. Spodbude za reforme bi bilo mogoče zagotavljati skozi celotno obdobje financiranja in ne le ob njegovem začetku.
Komisarka je tudi predlagala, da bi bilo treba podobne projekte, ki se financirajo iz različnih skladov EU, obravnavati enako, na primer v zvezi z javnim naročanjem. Med drugim se je zavzela tudi za lažji ter bolj sorazmeren in prilagojen pristop k uveljavljanju plačil EU za upravičence, pri čemer dejanski ali poenostavljeni stroški ne bi smeli biti edini možnosti.
