Kot je uvodoma pojasnil Šircelj, je odbor za finance pri strokovnem svetu SDS pri pripravi programa izhajal iz sedanjega ekonomskega in socialnega položaja ljudi, pri čemer je odbor ugotovil, da imamo gospodarsko rast, vendar pa ta rast zaostaja za rastmi primerljivih držav, kot so Poljska, Češka in Slovaška.
Ekonomska situacija v državi je po Šircljevih besedah razmeroma ugodna, pri čemer finančna ministrica napoveduje proračunska presežka v letih 2018 in 2019. Po drugi strani pa se veča strukturni primanjkljaj, kar pomeni, da država ni pripravljena na morebitne slabše pogoje, je opozoril.
Če upoštevamo oceno javnih prihodkov za letošnje leto, bodo ti od lanskih večji za eno milijardo, če pa jih primerjamo z letom 2014, ugotovimo, da bodo ti večji za 1,4 milijarde. Vlada bi po Šircljevih besedah lahko te prihodke veliko bolj ekonomično porabila.
V SDS bi za izboljšanje položaja družin in posameznikov uvedli vrsto davčnih razbremenitev. Kot je dejal Šircelj, bi med drugim uvedli družinsko dohodnino. "To pomeni, da bodo lahko zakonci skupaj vložili eno dohodnino oz. od finančne uprave prejeli en informativni izračun, če se bodo zato odločili," je pojasnil.
Prav tako menijo, da bi bilo treba glede na 1,4 milijarde evrov večje prihodke v primerjavi z letom 2014 zmanjšati stopnjo dohodnine za dve odstotni točki. Treba je pogledati tudi splošno olajšavo, ki mora biti v primerjavi z zdajšnjo večja.
SDS bi uveljavljala tudi spremembo pri dohodnini na področju katastrskega dohodka. Danes se v davčno osnovo upošteva 40 odstotkov katastrskega dohodka, a naj bi se ta delež povečeval do 2020, ko naj bi bil 100-odstoten. V SDS se zavzemajo, da delež ostane pri 40 odstotkih in da se poveča olajšava s sedanjih 200 na 500 evrov.
Šircelj je izpostavil, da se zavzemajo tudi za vrnitev stopenj davka na dodano vrednost (DDV) na predkrizno raven. Kot je poudaril, je bil dvig DDV sprejet zaradi krize in to je bilo ljudem tudi povedano. "Ne želimo, da se dana beseda prekliče, mi besedo držimo, zato bomo uveljavljali takšne stopnje, kot so bile pred krizo," je dejal.
Predlagajo tudi možnost, da podjetje, pravna oseba ali samostojni podjetnik uveljavlja pavšalno obdavčitev. V SDS med potrebnimi ukrepi med drugim izpostavljajo še pospešitev učinkovitosti črpanja evropskih sredstev, spremembo ureditve dopolnilnega dela in poostritev nadzora finančnih regulatorjev trga.
Po Šircljevih besedah bi imeli njihovi ukrepi okoli 380 milijonov evrov finančnega učinka. Ob milijardi evrov višjih prihodkih pa ocenjujejo, da fiskalni položaj države ne bi bil ogrožen.
