Kot je po navedbah Evropskega parlamenta v razpravi poudaril eden od poslancev, se imena na seznamih, kot je ta pri Rajskih dokumentih, resda spreminjajo, a mehanizmi ostajajo enaki.
Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je povedal, da bo komisija kmalu dokončala seznam "nekooperativnih davčnih oblasti" oziroma davčnih oaz. Na voljo naj bi bil po sestanku sveta za gospodarske in finančne zadeve 5. decembra.
Moscovici se je sicer strinjal, da mora EU narediti napredek pri reševanju te temeljne težave. "V nasprotnem primeru bomo na naslednjih evropskih volitvah leta 2019 vsi izgubili, izvoljeni pa bodo populisti, ciniki in zavezniki tistih, ki se izogibajo plačevanju davkov," je opozoril.
V razpravi na plenarnem zasedanju je sodelovala tudi evropska poslanka Romana Tomc (EPP/SDS), ki je tudi članica posebnega preiskovalnega odbora o pranju denarja in davčnih utajah. Poudarila je, da vsaka afera poskrbi za ogorčenje, vendar se te afere "nikakor ne končajo".
"Ne moremo reči, da nismo naredili ničesar, da bi preprečili davčno utajevanje, vendar je očitno še veliko manevrskega prostora. Čeprav lahko z zakonodajo naredimo veliko, sta prav tako pomembna ustrezen nadzor in sankcije. Ter tudi delovanje pravne države. Če tega ni, je vse zaman," so besede evropske poslanke povzeli v njeni pisarni.
Tomčeva sicer meni, da bi se morali pri tej problematiki več ukvarjati tudi z vzroki za davčno izogibanje. "V razvitem in globalnem svetu moramo sprejeti tudi to, da podjetja iščejo svoje priložnosti tam, kjer je zanje okolje najbolj ugodno," je dejala in dodala, da bi se morale države zavedati posledic previsoke obdavčitve in zapletene birokracije.
Spremembe davčne politike na ravni EU morajo po trenutni ureditvi potrditi vse članice.
Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev, katerega del je tudi slovenski časnik Delo, je od nemškega časopisa Süddeutsche Zeitung prejel približno 13,4 milijona zapisov, ki dajejo vpogled v svet davčnih utaj in hranilnike najbogatejšega odstotka ljudi. Zaradi njihovega izvora so zapisi dobili ime Rajski dokumenti.
Najnovejši dokumenti izvirajo iz dveh storitvenih podjetij v davčnih oazah na Bermudih in v Singapurju, Appleby in Asiaciti Trust, ter iz 19 poslovnih registrov, ki so vmesne postaje v svetovni sivi ekonomiji. Süddeutsche Zeitung jih je pridobil od neznanega vira in jih nato posredoval več kot 380 novinarjem v 67 državah.
Razkriti dokumenti kažejo, kako globoko se prepleta finančni sistem davčnih oaz s sovpadajočimi svetovi političnih igralcev, premožnih posameznikov ter korporacijskih velikanov, kot so Apple, Nike, Uber in druga globalna podjetja, ki se z ustvarjalnimi knjigovodskimi postopki izogibajo plačevanju davkov.
