Po pojasnilu predsednice tožilskega društva Mirjam Kline nasprotovanje kandidaturi Kovačič Mlinarja ne pomeni njegove osebne diskvalifikacije, ampak gre za to, da bi lahko "poklicno delo katerega koli odvetnika na neprimeren način vplivalo na odločanje v DTS", piše Delo. Pri odločanju o napredovanju ali ocenjevanju konkretnega državnega tožilca, ki je sicer vložil ali zastopal akt zoper njegovega klienta, pa bi se moral odvetnik po mnenju Klinetove izločiti, to pa bi pomenilo, da bi DTS lahko pogosto glasoval le z osmimi člani.
Kovačič Mlinar pa je za Delo dejal, da je bila njegova kandidatura dobronamerna, pozna sistem in ve, kako deluje. Zato je ocenil, da bi lahko prispeval h kakovosti njegovega dela in odločanja. Toda ob dvomih v njegovo nepristranskost, ki so se pojavili ob njegovi kandidaturi, se je odločil, da od nje odstopi, saj se ne želi "nikomur vsiljevati".
Parlamentarna mandatno-volilna komisija je na četrtkovi seji listo sedmih kandidatov, ki jih za štiri mesta v DTS predlagal predsednik republike Borut Pahor, ocenila kot ustrezno. Sicer ima DTS devet članov, od katerih štiri izvolijo državni tožilci, enega imenuje minister za pravosodje, štiri pa na predlog predsednika republike izvoli državni zbor. Trenutni sestavi šestletni mandat poteče 12. decembra.
V urad predsednika republike je na javni poziv za kandidature za nove člane DTS prispelo devet prijav, od katerih je en kandidat prijavo nato umaknil. Izmed osmih je nato predsednik oblikoval listo sedmih imen in jo poslal v državni zbor, da izmed njih izvoli štiri člane DTS. Na listi so se znašli Milan Birsa, Anže Erbežnik, Katja Filipčič, Ljubica Kosmovski Fojkar, Jožef Kovač, Igor Lučovnik in Kovačič Mlinar, ki je zdaj odstopil od kandidature.
