Predlog novele so pripravili na podlagi odločbe ustavnega sodišča, ki je vladi in DZ naložilo sprejem zakonskih rešitev, ki bodo omogočile učinkovito pravno varstvo imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.
Predlog tako ureja pravico do dostopa do podatkov, ki bodo tožnikom omogočili pripravo tožbenih zahtevkov, je povedala ministrica. Predlog je namreč dopolnjen s členom, ki bo uzakonil materialno podlago za pridobitev podatkov ter določil postopek odločanja o tem predlogu in omogočil zadosten čas za pripravo zahtevka.
Novela bo tudi opredelila celoten postopek, in sicer se bo o teh vprašanjih odločalo po postopkih, ki sicer veljajo za gospodarske spore, je povedala ministrica.
Po predlogu bodo lahko tožbeni zahtevek vložili vsi nekdanji imetniki kvalificiranih obveznosti - tako glede tega ni več omejitev, ki so bile v prejšnjih predlogih novele. Predlog ob tem predvideva izključno krajevno pristojnost sodišča, na območju katerega je bil v času izreka izrednega ukrepa sedež osebe, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, torej ne bo pristojno le ljubljansko okrožno sodišče.
Kot je izpostavila ministrica, bodo sodišča ugotavljala, ali je bila škoda, ki so jo imetniki kvalificiranih obveznosti utrpeli zaradi ukrepa Banke Slovenije, višja, kot bi bila, če ukrep ne bi bil izveden - ali bi torej v insolvenčnem postopku, do katerega bi po ministričinih besedah prišlo, če Banka Slovenije ne bi ukrepala, dobili kakšno izplačilo.
Ko bo o tem odločeno, bo višino morebitne škode izračunala Banka Slovenije, ki bo škodo tudi izplačala. Denar za to bo založila vlada. Nato se bo v posebnem postopku ugotavljalo, ali je Banka Slovenije ravnala z dolžno skrbnostjo in ali obstaja kakšna subjektivna odgovornost - če bo ta ugotovljena, bo Banka Slovenije sredstva dolžna povrniti vladi, je pojasnila ministrica.
S tem so po njenih besedah naslovili tudi vprašanja, ki jih je glede zakonskega predloga izpostavila Evropska centralna banka.
Predlog zakona, kot je bil objavljen med vladnimi gradivi, predvideva tudi, da se pravnomočna odločba ne bo nanašala na vse nekdanje imetnike kvalificiranih obveznosti (kot je bilo sprva predvideno), ampak le na tožnike. Besedilo člena, ki ureja obrnjeno dokazno breme v zvezi s potrebnostjo izrednega ukrepa, je po navedbah ministrstva sedaj napisano v skladu z odločbo ustavnega sodišča.
Rok za vložitev tožbe bo šest mesecev. S tem se tožnikom omogoča zadosten čas za proučitev podatkov in dokumentov in pripravo tožbenih zahtevkov, je ocenilo ministrstvo in ni sledilo predlogu, da bi se podaljšal na eno leto. Je pa upoštevalo pripombo, da se vložene tožbe ne zavržejo.
Ministrstvo pa ni upoštevalo predloga, naj odpravi odbor izvedencev za strokovna vprašanja. Je pa izpostavilo, da je to, ali ga bo sodišče uporabilo ali ne, njegova samostojna odločitev. Prav tako ni upoštevalo predloga, naj postopek poteka pred arbitražnim tribunalom ter da naj se vzpostavi virtualna podatkovna soba.
Stranke po predlogu tega zakona ne bodo imele možnosti, da predlagajo izdajo sklepa o predložitvi dokazov sodišču vse do konca glavne obravnave. Ministrstvo prav tako ni sprejelo predloga, naj zakon predvidi ugotavljanje odgovornosti tretjih oseb, ki so sodelovale ali so bile povezane z odločitvijo pri izreku izrednega ukrepa.
Kot navaja ministrstvo za finance, je nominalna vrednost kvalificiranih obveznosti, ki so prenehale, 963,2 milijona evrov, ki pa ji odškodnina, če bo dosojena s strani sodišča, verjetno ne bo enaka.
Obstoj in višina odškodnine sta namreč odvisna od tega, ali so bili nekdanji imetniki na slabšem in za koliko. Odgovor na navedeno pa je odvisen od premoženjskega stanja banke v času izdaje odločbe Banke Slovenije, ni pa odvisen od nominalne vrednosti kvalificiranih obveznosti, ki so prenehale, so pojasnili.
