Novi zakon o državnem odvetništvu se bo začel uporabljati 20. novembra, kot je v pogovoru za STA dejal Groznik, pa so sodelavci novost sprejeli z mešanimi občutki.
Državni pravobranilci bodo na nov status državnih odvetnikov prehajali postopoma, vsak posameznik takrat, ko mu bo potekel trenutni osemletni mandat pravobranilca. Še vsaj nekaj let bo torej v hiši nekaj pravobranilcev s statusom funkcionarja ter (vedno večje) število državnih odvetnikov, ki bodo javni uslužbenci, zaposleni za nedoločen čas. Groznik je izpostavil, da bodo ob enakih odgovornostih in nalogah med državnimi odvetniki zaradi tega razlike v plačah.
"Različno plačilo za enako delo lahko privede ne le do neustavnih situacij, ampak tudi do konfliktov med zaposlenimi," se zaveda Groznik. Kot je dejal, se bo s konflikti med zaposlenimi ukvarjal sam kot njihov šef. Vendar pa "se lahko znajdemo tudi na sodišču zaradi tožbe nezadovoljnega zaposlenega", je opozoril. Rešitev za odprta vprašanja in nejasnosti v zakonu zdaj skuša najti implementacijska delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki državnega pravobranilstva in pristojnih ministrstev.
Groznik sicer vztraja na stališču, ki ga je zagovarjal že v času sprejemanja zakona, da državni odvetnik zaradi narave njegovega dela ne more biti javni uslužbenec, ampak funkcionar. "Tu gre za vprašanje samostojnosti in avtonomnosti, kar je pogoj za zastopanje na sodišču," je izpostavil bodoči generalni državni odvetnik. Kot je pojasnil, zakon o javnih uslužbencih, kar državni odvetniki bodo, javnemu uslužbencu nalaga, da dela po navodilih. Pri zastopanju stranke na sodišču pa lahko nastopi tisoč in ena situacija, ki je ne moreš vnaprej predvideti z navodilom, je pojasnil.
Izpostavil je primer Srbije, kjer so že uvedli državno odvetništvo in kjer državni odvetniki za vsako stvar zahtevajo pisno navodilo. "Mi ne bi želeli tako delati," je poudaril.
Tudi v javni upravi očitno ne razumejo v celoti, kakšne bodo naloge bodočega državnega odvetništva, kar po Groznikovih besedah kaže dejstvo, da prejemajo veliko vprašanj. "Sprašujejo nas na primer, kaj pomeni zakonska določba o obveznosti državnih organov, da pridobijo predhodno mnenje državnega odvetništva v zadevah, v katerih vrednost predmeta presega 100.000 evrov," je izpostavil kot primer.
Po njegovih besedah je že samo pri tej točki zakona možnih interpretacij ogromno, od tega, da bodo morali v javni upravi za čisto vsako pogodbo nad 100.000 evrov prositi za mnenje državno odvetništvo, pa do tega, da se bo vsak primer obravnaval posebej. Groznik je opozoril, da bi, če bi obveljalo prvo tolmačenje, to ohromilo tako javno upravo kot državno odvetništvo, saj je poslov, ki jih sklepa država, ogromno.
Novi zakon zelo širi nabor javnih subjektov, ki bodo lahko koristili njihove usluge na sodišču. Državni odvetniki bodo med drugim lahko zastopali tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, lokalne skupnosti in javna podjetja. Ker bodo njihove storitve za vse te subjekte "brezplačne", Groznik pričakuje, da se bodo marsikje odločili svoje odvetnike zamenjati za državne.
"Presoja, ali sprejeti določeno zastopanje, bo sicer na generalnem državnem odvetniku. Vendar teh javnih subjektov je precej," je pojasnil Groznik, ki sicer ne želi napovedovati, kolikšen bo "naval" na državno odvetništvo, a pričakuje, da se bo obseg njihovega dela vsekakor povečal. Nove naloge lahko bodočim državnim odvetnikom prinese tudi zakon o kolektivnih tožbah, ki kot možne zastopnike strank v kolektivnih tožbah navaja tudi njih.
Po Groznikovih besedah so jim ministrstva odobrila dodatne zaposlitve, zato verjame, da bo delo po 20. novembru organizacijsko steklo. Trenutno je na pravobranilstvu zaposlenih 172 oseb, v prihodnjem letu do konca leta 2019 naj bi zaposlili še 72 ljudi vseh kadrovskih profilov, torej tudi podpornih služb.
Zakon poudarja tudi mediacijsko funkcijo državnega odvetništva. Groznik se strinja, da je bilo morda v preteklosti manj mediacij in poravnav, kot bi jih lahko bilo. A je ob tem poudaril, da je stranka tista, ki mora biti naklonjena takemu načinu reševanja spora. Se je pa strinjal, da bi lahko pravobranilci strankam kdaj tudi bolj jasno predstavili možnost poravnave. V prihodnje bodo po njegovih besedah državni odvetniki vsekakor bolj aktivni na tem področju.
Med zadevami, v katerih pravobranilci zastopajo državo, so v porastu delovnopravni spori. Samo v letu 2016 so zabeležili 200-odstotno povečanje, po njegovih podatkih je več kot 50 odstotkov vseh delovnopravnih sporov na sodiščih sporov proti državi, je povedal Groznik. Po njegovih besedah je razlog za spore v javnem sektorju velikokrat v nejasnosti odrejenih nalog javnim uslužbencem. Ali se ljudem nalaga naloge, ki niso v njihovi pogodbi o zaposlitvi, ali delodajalec neustrezno obrazloži svoje odločitve, na primer odločbo o premestitvi javnega uslužbenca.
Tretji razlog pa so po njegovem mnenju "neživljenjska in nedefinirana vprašanja, ki izhajajo iz internih pravilnikov", pri čemer je izpostavil tožbe vojakov zaradi nezmožnosti koriščenja tedenskega počitka, ko so bili na mednarodnih misijah. Opozoril je, da je v porastu tudi število primerov tožb zaradi mobinga.
Strinja se, da so verjetno posamezni neuspešni primeri, kot sta bili Tovarna sladkorja Ormož ali Infohip, pospešili ideje politike o reformi pravobranilstva. A je opozoril, da "ni sistema ki bi lahko preprečil vse človeške napake". Hkrati meni, da pravobranilcu kot funkcionarju, ki na sodišču pooseblja državo, ni mogoče očitati osebne disciplinske odgovornosti za neuspeh primera na sodišču, razen izjemoma, ko bi bila razvidna "eklatantna kršitev predpisa, ki meji na naklep ali veliko malomarnost".
Zatrdil je, da je pravobranilstvo prevzel v zelo dobri kondiciji, državi z uspešnim delom na sodiščih "prihranijo" tudi veliko denarja. Ni pa to služba za tiste pravnike, ki bi iskali pozornost javnosti. "Pravobranilec mora biti zvezdnik v pravnih mnenjih, ki jih pripravi, zvezdnik v pedagoškem delu in korektnem zastopanju državnih institucij. Biti mora pokončen, avtonomen v smislu, da si kdaj drzne tudi postaviti ogledalo napačnim odločitvam državnih organov," je dejal Groznik, ki v pravobranilstvu dela že skoraj 20 let.
V tem času je videl tudi marsikatero pomanjkljivost, ki jo skuša danes kot vodja pravobranilstva sanirati. "Tako pravosodni sistem kot celota kot državno pravobranilstvo oz. bodoče državno odvetništvo je mogoče izboljšati," meni in upa, da mu bo uspelo.
