Banka Slovenije zahteva oceno ustavnosti drugega stavka druge alineje drugega odstavka 52.a člena Zakona o Banki Slovenije, ki govori o tem, da računsko sodišče lahko presoja pravilnost in smotrnost praks nadzora, ki jih je Banka Slovenija izvajala do 4. novembra 2014.
Ta mesec je namreč začela veljati novela zakona o Banki Slovenije, ki uvaja nadzor nad banko s strani računskega sodišča. To bo lahko presojalo pravilnost in smotrnost delovanja banke ter njene nadzorniške odločitve glede sanacije bank, a le do uvedbe enotnega nadzora v območju evra, torej do 4. novembra 2014.
Banka Slovenije poleg tega zahteva ustavno presojo tretjega odstavka 52.a člena, ki govori o tem, da računsko sodišče v zvezi z razkritimi nepravilnostmi in nesmotrnostmi v revizijskem poročilu Banki Slovenije poda priporočila. Banka Slovenije sicer ni zavezana predložiti računskemu sodišču poročila o odpravljanju razkritih nepravilnosti in nesmotrnosti, mora pa obrazložiti vsak odstop od priporočil, ki jih v revizijskem poročilu predlaga računsko sodišče.
Poleg tega predlagajo tudi oceno ustavnosti drugega člena novele zakona o Banki Slovenije, ki računskemu sodišču dopušča možnost revizije pravilnosti in smotrnosti poslovanja centralne banke tudi za obdobje zadnjih 15 let do uveljavitve zakona.
Računsko sodišče sicer nima pristojnosti predlagati razrešitve članov sveta Banke Slovenije in ne sme revidirati tistih dejanj Banke Slovenije, ki jih izvršuje kot sestavni del evropskega sistema centralnih bank.
Revizija pa vseeno lahko vsebuje odločitve glede sanacije bank v letu 2013, ki še vedno razburjajo del javnosti, kar so poslanci ob septembrski obravnavi predloga zakona v DZ pozdravili. V koaliciji so ocenili, da se bo kredibilnost Banke Slovenije lahko povečala le z večjo transparentnostjo, poročilo računskega sodišča pa bo lahko prispevalo k izračunu dejanske bančne luknje.
