Kršitve se nanašajo na poslovanje s spisi, poleg tega pa uradna oseba, ki je vodila postopek, tega ni v celoti pravilno vodila z vidika pravil o dostopu do informacij javnega značaja, so za STA navedli na vrhovnem državnem tožilstvu.
Na podlagi ugotovitev v pregledu so bila podana priporočila za nadaljnje ravnanje na področju vodenja postopkov z zahtevami za dostop do informacij javnega značaja kot tudi nujni ukrepi, ki jih je bilo treba izvesti takoj. V okviru nujnih ukrepov se je opravilo evidentiranje vseh dokumentov in uredilo spis takoj po prejemu poročila.
Tako je spremenjen način vodenja in odločanja v postopkih z zahtevami za dostop do informacij javnega značaja tako, da je več uradnih oseb pooblaščenih le za vodenje postopkov in pripravo osnutkov odločitev, zgolj dve osebi pa sta pristojni za odločanje v teh postopkih.
Skrbi se za pretok informacij in s tem za oblikovanje in vodenje enotne prakse pri odločanju o zahtevah za dostop do informacij javnega značaja, v pripravi so smernice z usmeritvami za delo skozi celoten postopek z vidika postopkovnih določil relevantnih predpisov, poleg tega je bila določena notranja organizacija dela, ki zagotavlja dosledno upoštevanje pravil o pisarniškem poslovanju, evidentiranje dokumentov in ustrezno obličnost poslovanja.
Na vrhovnem državnem tožilstvu so pojasnili, da v postopkih odločanja o zahtevah za dostop do informacij javnega značaja poslej odločajo zelo restriktivno. Področje dostopa do informacij, kadar gre za dokumente iz kazenskih postopkov, je namreč zelo občutljivo, saj je zlasti v predkazenskem postopku stopnja utemeljenosti suma, da je nekdo storil očitano kaznivo dejanje, tako nizka, da razkrivanje podatkov javnosti lahko škoduje interesom postopka in pripelje do napačnih sklepanj, so dodali.
Zato bodo v postopkih dostopa do informacij javnega značaja odločali zelo zadržano in si prizadevali za oblikovanje sodne prakse, ki bo v pomoč pri nadaljnjih postopkih.
Spletni portal Pod črto je namreč na podlagi zahteve po dostopu do informacij javnega značaja od tožilstva pridobil kopije več kazenskih ovadb, ki jih je Nacionalni preiskovalni urad vložil na specializirano državno tožilstvo proti Jankoviću in podjetju Electa inženiring. Portal je vsebino teh ovadb avgusta tudi objavil.
Objava je v javnosti sprožila nemalo razburjenja. Porajala so se tudi razmišljanja, kaj to pomeni za vse druge postopke, ki jih vodijo organi pregona in sodišča, predvsem v smislu, ali bo odslej torej vse lahko javno dostopno.
Janković pa je zaradi tega vložil ovadbo zoper tožilko na specializiranem državnem tožilstvu Blanko Žgajnar in pooblaščenca za posredovanje informacij javnega značaja na tožilstvu Aleksandra Lenarda. Očita jima kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov.
