Na sedežu hrvaške vlade so pojasnili, da so v četrtek prejeli obvestilo o odločitvi švicarskega vrhovnega sodišča, "ki se ni spuščalo v bistvo hrvaške zahteve, temveč se je sklicevalo na dele pogodbe med Hrvaško in Molom o upravljanju z Ino". Po zavrnitvi hrvaške zahteve o ničnosti je odločitev arbitražnega sodišča treba izvajati skozi vzdrževanje obstoječega stanja v korporativnem upravljanju z največjo hrvaško naftno družbo, so zapisali.
Hrvaška vlada je postopek proti Molu v Švici sprožila kot odgovor na postopek, ki ga je Mol jeseni 2014 sprožil proti hrvaški vladi na mednarodnem sodišču za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu. Sodbo v slednjem primeru je možno pričakovati do konca letošnjega leta.
Arbitražno sodišče v Ženevi je 23. decembra lani ocenilo, da pogodba iz leta 2009, s katero je hrvaška vlada prepustila upravljavske pravice v Ini madžarskemu Molu, ni bila posledica podkupovanja. Vlada nekdanjega hrvaškega premiera Iva Sanaderja je Molu prepustila upravljavske pravice v Ini, čeprav Mol nima večinskega deleža v hrvaški energetski družbi.
Delež Mola je nekaj več kot 49-odstoten, hrvaška vlada ima nekaj manj kot 45 odstotkov.
Hrvaška vlada je sprožila spor v Ženevi v času pravnomočnosti obsodbe Sanaderja na zaporno kazen, ker naj bi za prepustitev upravljavskih pravic v Ini sprejel 10 milijonov evrov podkupnine od šefa uprave Mola Zsolta Hernadija. Medtem je hrvaško pravosodje zaradi proceduralnih napak to sodbo razveljavilo in odredilo novo sojenje.
Hrvaški premier Andrej Plenković je konec lanskega leta dejal, da je hrvaška vlada sprejela odločitev o odkupu deleža Mola v hrvaški Ini, a je vse ostalo pri napovedih.
Uprava Ine je na današnji novinarski konferenci v Zagrebu poudarila, da je skupina Ina v prvih devetih letošnjih mesecih vknjižila za 23 odstotkov več prihodkov od prodaje v primeru z enakim obdobjem lani. Prihodki so bili malo pod 13,5 milijarde kun (1,8 milijarde evrov).
Medtem so čisti dobiček okrepili za 83 odstotkov na 959 milijonov kun (129,5 milijona evrov). Dolgove skupine so znižali za 60 odstotkov na 1,24 milijarde kun (167 milijonov evrov), so še dejali.
