Kot je na javni tribuni, ki jo je v Ljubljani organiziralo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dejal državni sekretar Pogačar, je vizija varnosti in zdravja pri delu najvišja prioriteta v delovnem okolju in temelj trajne poslovne uspešnosti. Na ministrstvu so po njegovih besedah pripravili osnutek strategije na področju varnosti in zdravja pri delu, ki jo bo DZ predvidoma obravnaval v prihodnjem letu, pred tem pa jo želijo dopolniti tudi s predlogi socialnih partnerjev. Z njo želijo med drugim dvigniti raven kulture preventive v delovnem okolju.
Eden najpomembnejših ciljev je tudi ureditev sistema ugotavljanja in prijavljanja poklicnih bolezni, prav tako želijo vzpostaviti mehanizme za zgodnje odkrivanje težav in pomoč ter za prilagoditev delovnih mest za preprečevanje nezgod in bolezni. Spodbuditi želijo tudi socialni dialog na področju varnosti in zdravja pri delu na vseh ravneh, je pojasnil Pogačar.
Kot po njegovih besedah predlagajo na ministrstvu, strategija ne bi imela omejenega roka trajanja, ampak bi veljala nedoločen čas, poleg strategije pa pripravljajo tudi triletne akcijske načrte.
Pogačar je med drugim spomnil tudi na strategijo 2020, katere cilj na ravni EU je bil doseči 50-odstotno stopnjo zaposlenosti delavcev, starih med 55 in 64 let. Ta cilj ne bo dosežen, Slovenija pa je država z enim najnižjih odstotkov zaposlenih iz omenjene starostne, skupine, kar pomeni, da so bili sprejeti ukrepi nezadostni in neučinkoviti, je pojasnil državni sekretar.
Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) zato ocenjuje, da je treba čim prej identificirati pogoje, pod katerimi bodo posamezniki pripravljeni delati dlje. Po besedah namestnice direktorja Eurofounda Erike Mezger delavci različnih starosti različno gledajo na pogoje za delo, prav tako pa je tu potreben individualen pristop. Starejši delavci bi morali po njenih besedah opraviti tudi pogovor z zdravnikom, kaj lahko naredijo za svoje zdravje na delovnem mestu, in to ne šele po 55 letu, temveč že prej.
V anketi Eurofounda iz leta 2015 je v povprečju v EU 70 odstotkov delavcev, starih 55 let ali več, odgovorilo, da bodo na enakem ali podobnem delovnem mestu še lahko delali naslednjih pet let. V Sloveniji je tako odgovorilo le 40 odstotkov žensk in 50 odstotkov moških, je predstavila Mezgerjeva.
Po ugotovitvah nekaterih raziskav Eurofounda bi bili delavci pripravljeni delati dlje, če bi jim denimo zmanjšali dnevno ali tedensko delovno obveznost oziroma jim naložili fizično in mentalno manj zahtevne naloge.
Kot je predstavila Aleksandra Kanjuo Mrčela z ljubljanske fakultete za družbene vede, so delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu v Sloveniji prisotni v tretjini organizacij, v povprečju v EU pa v več kot polovici. Po ugotovitvah raziskave je prisotnost omenjenih delavskih zaupnikov povezana s kakovostjo upravljanja varnosti in zdravja pri delu, zato bi bilo treba okrepiti njihovo prisotnost oziroma razmisliti o inovativnih rešitvah v tistih delovnih okoljih, kjer teh zaupnikov ni.
