Slovenija se je leta 2013 v zameno za soglasje Bruslja k državni pomoči 100-odstotno državne NLB zavezala k prodaji treh četrtin banke do konca tega leta. Nato je komisija maja odobrila spremembo zaveze: prodaja 50 odstotkov banke do konca leta, 25 odstotkov minus eno delnico pa do konca prihodnjega leta.
Vendar je kmalu zatem junija vlada odločila, da zaradi prenizke cene in tveganj zlasti v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami hrvaških varčevalcev nekdanje LB postopek prodaje NLB zaustavi. Finančno ministrico je zadolžila, da v pogovorih s komisijo poišče alternative.
Med alternativnimi predlogi so se pred sestankom omenjali do triletni odlog prodaje ob dodatnih kompenzacijskih ukrepih, prodaja majhnega deleža banke do konca leta in denarna sankcija banke državi namesto prodaje bank na Balkanu. Po sestanku je v ospredju možnost prodaje manjšega deleža banke znanemu kupcu do konca leta ob ustreznih kompenzacijskih ukrepih.
Evropska komisija ne pristaja na splošen odlog prodaje NLB, za kar se zavzema vlada, bi se pa bila pripravljena nadalje pogovarjati zlasti o možnosti prodaje manjšega deleža banke znanemu kupcu do konca leta ob ustreznih kompenzacijskih ukrepih, torej o t. i. pred-IPO postopku, so po sestanku v Bruslju sporočili s finančnega ministrstva.
Poleg te sicer ostaja na mizi še ena možnost: da se sankcija prodaje podružnic v državah Zahodnega Balkana, predvidena v primeru neizpolnitve zaveze, nadomesti z drugačno obliko sankcije, finančno odmero banke državi, ki je zagotovila državno pomoč, je pojasnila finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ki je današnji pogovor ocenila kot konstruktiven.
Pri zamenjavi sankcij naj bi šlo za to, da se pričakovana kupnina od prodaje bank v višini 75 odstotkov knjigovodske vrednosti delnic, kar naj bi zneslo okoli 360 milijonov evrov, plača kot denarna sankcija NLB državi. S tem bi bilo po oceni slovenske strani tudi konec zavez na podlagi podelitve državne pomoči NLB.
"S komisarko je dogovorjeno, da bomo ti dve možnosti v naslednjih dneh podrobno preučili na tehnični ravni in da se bova v najkrajšem možnem času ponovno sestali in pogledali napredek," je povedala ministrica.
Slovenija je doslej izpolnila vse zaveze glede državnih pomoči iz leta 2013 in tudi tokrat naša prizadevanja ne gredo v smeri neizpolnitve, ampak v smeri izpolnitve zavez, ki bo poštena in pravična do slovenskih davkoplačevalcev, je še poudarila Vraničar Ermanova.
O podrobnostih obeh omenjenih možnosti - prodaje manjšega deleža banke znanemu kupcu in zamenjave sankcij - ministrica ni želela govoriti. Izpostavila je, da je treba preučiti tehnično izvedbo in da so podrobnosti stvar nadaljnjih pogovorov.
Vprašanja, kolikšen delež banke bi lahko prodali do konca leta, kdo bi ga kupil in kako bi se dogovorili glede prodaje preostanka, tako za zdaj ostajajo brez odgovorov.
"Nižji je odstotek, ostrejši bodo drugi kompenzacijski ukrepi," je izpostavila ministrica. S slovenskega vidika je po njenih besedah pri tem najpomembneje, da država kljub morebitni spremembi prodajnega postopka ostane 25-odstotna lastnica in da se zadrži kriterij razpršenosti lastništva.
Odprto ostaja tudi vprašanje, kaj bi druga možnost zamenjave kazni pomenila za samo zavezo glede privatizacije. Ministrica poudarja, da je to stvar nadaljnjega dogovarjanja znotraj vlade in da želi pustiti vse možnosti odprte.
"Razlog za privatizacijo ni in ne sme biti samo odločba Evropske komisije, ampak tudi zelo jasen premislek o položaju banke in o tem, kako učinkovit in odgovoren lastnik je lahko v daljšem obdobju država," je še izpostavila Vraničar Ermanova.
Poudarila je tudi, da je za Slovenijo pomembno upoštevati tudi objektivne okoliščine, ki lahko vplivajo na prodajni postopek, pri čemer izpostavlja, da v letu 2019 zapade zaveza glede prodaje Abanke in da so v naslednjem letu volitve.
Izrecno je ministrica danes v Bruslju poudarila, da sta obe omenjeni rešitvi zgolj možnosti, in spomnila, da je njen mandat raziskati različne opcije. Odločitev pa bo sprejela vlada.
Glede vprašanja soglasja v koaliciji o možnosti prodaje manjšega deleža je ministrica odgovorila, da vlada o tem še ni odločala. Vlada se bo z rezultati današnjega srečanja seznanila na prvi seji novembra in odločila o nadaljnjih korakih, je pojasnila.
Ministrica verjame, da je mogoče z nadaljnjim konstruktivnim dialogom najti rešitve, ki bodo v korist vsem vpletenim, predvsem pa pravične do slovenskih davkoplačevalcev.
Evropska komisija je po ministričinih navedbah jasno povedala, da je zanjo prodajna zaveza zelo pomembna in da bo vztrajala pri njeni uresničitvi, pripravljena pa se je pogajati o načinu izpolnitve zaveze.
"Prodaja 75-odstotnega državnega deleža v NLB je pomembna zaveza za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti banke, na podlagi katere je komisija leta 2013 odobrila znatno državno pomoč NLB. Članice so odgovorne za spoštovanje svojih zavez," so po srečanju poudarili v Evropski komisiji.
Sestanek v Bruslju je na prve odzive naletel na domačih tleh. V stranki DeSUS nasprotujejo prodaji NLB, tudi le manjšega deleža znanemu kupcu, v ostalih dveh koalicijskih partnericah pa bodo počakali, da se ministrica vrne domov in jih seznani s podrobnostmi današnjih pogovorov.
"Stranka DeSUS prve rešitve ne bo podprla," je v pogovoru za STA poudaril predsednik DeSUS Karl Erjavec in dodal, da se zdi finančna kazen bolj sprejemljiva.
DeSUS je proti prodaji tudi le manjšega deleža NLB, saj se bo pri njej upoštevalo tudi problem, ki je povezan s prenesenimi deviznimi vlogami hrvaških varčevalcev nekdanje LB, kar bo po Erjavčevih besedah znatno znižalo ceno. "Mislimo, da se je treba glede zavez, ki jih je Slovenija dala leta 2013 ob sanaciji NLB, z Evropsko komisijo pogajati še naprej," je dejal.
