Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je v današnjem uvodnem nagovoru dejala, da je mednarodno varnostno okolje čedalje bolj kompleksno in soodvisno, podvrženo novim izzivom in grožnjam ter nepredvidljivim spremembam, ki jih povzročajo bližnja krizna žarišča ter še vedno dokaj negotove politične razmere na zahodnem Balkanu in drugje.
Nepredvidljivosti varnostnih dogodkov in spreminjanju pojavnih oblik kriminalitete je treba po njenih besedah prilagoditi način odziva tudi s spremembami ključne zakonodaje. Ob tem je spomnila na že sprejete spremembe zakona o nalogah in pooblastilih policije ter zakona o tujcih.
Kot je dejala, je Slovenija varna država, njeni prebivalci se počutijo varne in zaupajo v delo policistov. "A pri tem se naše delo ne konča, saj si nikoli ne smemo dovoliti, da varnost kadarkoli postane nekaj samoumevnega," je poudarila.
Ministrica za obrambo Andreja Katič meni, da varnostni izzivi terjajo hitro in odločno odzivanje celotnega nacionalnovarnostnega sistema ter prilagajanje novonastalim razmeram, kompleksnost sodobnih groženj pa zahteva učinkovito sodelovanje celotne mednarodne skupnosti.
Tako se bo morala Slovenija z ogrožanjem varnosti soočati ne samo na svojem lastnem ozemlju, temveč tudi v tujini, je dejala in spomnila, da letos mineva 20 let od začetka sodelovanja Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah. Ob tem je omenila področje Zahodnega Balkana, kjer da notranjepolitična trenja in nesposobnost konstruktivnega dialoga še naprej hromijo razvoj regije in predstavljajo glaven dejavnik tveganja.
Prilagoditve sodobnim grožnjam in tveganjem bodo po ministričinih besedah potrebne tudi na področju zakonodaje, organiziranosti nacionalnovarnostnega sistema ter razvoja obrambnih in vojaških zmogljivosti, ki med drugim zahtevajo modernizacijo.
Kot je poudarila Katičeva, je naloga države krepiti varnostne sisteme in krizno odzivanje, naloga civilne družbe pa odgovorna uporaba sistemov. "Kdor skrbi za lastno varnost, obenem krepi tudi nacionalno varnost," je pojasnila in pozvala k vsakodnevni skrbi za zagotavljanje državne varnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti.
Na okrogli mizi o grožnjah nacionalne varnosti je prodekan ljubljanske fakultete za družbene vede Iztok Prezelj dejal, da je bila nekoč nacionalna varnost v tradicionalnem smislu razumljena vojaško, zdaj pa se razume širše. Varnost je postala človekova pravica, obsega tudi suverenost teritorija in kritično infrastrukturo, je pojasnil.
Dekan mariborske fakultete za varnostne vede Andrej Sotlar je dejal, da je zaznavanje vojaških groženj in groženj terorizma v Sloveniji zanemarljivo. To pa je z vidika varnostne politike lahko tudi problematično, saj lahko pristojni organi in odločevalci zaspijo in ne pripravijo pravočasno strategij in ukrepov, je opozoril.
Državni sekretar na vladi, pristojen za nacionalno varnost, Erik Kopač je v zvezi z ugotavljanjem celovite ocene ogroženosti države kot problem izpostavil to, da se ta ocena ne podaja periodično, ampak takrat, ko vlada oceni, da je to potrebno. Kot je napovedal, se tu obetajo spremembe.
Okrogla miza in del programa sta potekala v dvorani državnega sveta, več različnih predavanj so pripravili tudi na drugih lokacijah v bližini. Na Trgu republike pa so postavili stojnice, na katerih se predstavljajo različne organizacije, ki delujejo na področju varnosti.
