Nikaragva je v ponedeljek podpisala sporazum, ki so ga države sklenile leta 2015 v francoski prestolnici. Vlada predsednika Daniela Ortege je odločitev utemeljila z besedami, da gre za "edini mednarodni instrument, ki ponuja pogoje za spopad z globalnim segrevanjem in njegovimi učinki".
Država v srednji Ameriki doslej ni želela podpisati sporazuma, češ da so predvideni ukrepi v njem nezadostni. Sedaj je v izjavi izpostavila nevarnosti vse pogostejših naravnih nesreč, kot so "visoki stroški, izgube življenj in vse večja materialna škoda".
Nikaragva je sporazum podpisala le nekaj tednov zatem, ko je njeno ozemlje prizadela tropska nevihta Nate. Neurje je v regiji sprožilo obsežne poplave in plazove, samo v Nikaragvi je terjalo 15 življenj.
Zdaj sta po navedbah AFP v taboru nasprotnikov sporazuma le še Sirija in ZDA.
ZDA so sicer k sporazumu uradno pristopile pod ameriškim predsednikom Barackom Obamo, a je že takrat postopek veljal za zelo spornega, saj je Obama pristop potrdil z izvršnim ukazom, s čimer se je izognil senatu. Mnogi kritiki so zato trdili, da je bil sam pristop neveljaven.
Usodo sodelovanja največjega svetovnega gospodarstva v sporazumu je nato zapečatil novi ameriški predsednik Donald Trump, ki je začel postopek umika iz sporazuma, saj naj bi bil dogovor škodljiv za ameriško gospodarstvo. Sporazum sicer določa, da bodo ZDA lahko izstopile šele 4. novembra 2020, štiri leta po začetku veljave. To je tudi en dan po novih predsedniških volitvah v ZDA.
Trump je sicer pripravljen na nova pogajanja o vsebini sporazuma, kar pa preostali svet zavrača.
Globalni podnebni sporazum, ki ga je decembra 2015 v Parizu sklenilo 195 držav ter EU, določa omejitev dviga globalne temperature za največ dve stopinji Celzija do konca stoletja, z željo približati se 1,5 stopinje. Danes ima 197 podpisnic, ratificiralo ga je 169 držav.
