V Lombardiji z gospodarsko metropolo Milanom na čelu je po končanem štetju glasovnic za več avtonomije glasovalo 95,3 odstotka udeležencev, je davi sporočila dežela. Volilna udeležba je bila 39-odstotna, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Predsednik deželne vlade v Lombardiji Roberto Maroni je bil zadovoljen z rezultati referenduma. "To je uspeh, da se je referenduma udeležilo tri milijone Lombardov," je dejal.
V Venetu, kjer ležita Benetke in Verona, je za več avtonomije glasovalo 98,1 odstotka udeležencev. Tam je bila tudi volilna udeležba precej večja - 57-odstotna. V obeh deželah je na oblasti desničarska Severna liga, ki si je tudi prizadevala za izvedbo obeh referendumov.
"Cilj je dosežen. Za naš Veneto se začenja nova zgodovina," je izjavil predsednik deželne vlade Luca Zaia. Povedal je še, da so bili pri preštevanju glasov tarča domnevnega hekerskega napada.
Zadovoljstvo je izrazil tudi predsednik Severne lige Matteo Salvini. "Ponosen sem, da milijone volivcev zahteva politiko, ki je konkretna in blizu državljanom ter ni razsipna," je komentiral referendum.
"Več kot pet milijonov ljudi je glasovalo za spremembe. Želimo manj odpadkov, manj davkov, manj birokracije, manj omejitev države in EU, več učinkovitosti, več zaposlitev in več varnosti," je dejal. Meni, da so celotni Evropi dali lekcijo iz demokracije, saj so izbrali "zakonito, miroljubno, ustavno pot". Zagotovil je tudi, da je njegova stranka odločena zagotoviti večjo avtonomijo vsem deželam v državi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pravico oddati glas na referendumih, ki sta potekala v dveh sosednjih deželah, je imelo več kot enajst milijonov volilnih upravičencev, kar je okoli četrtina vseh prebivalcev Italije. Izidi referendumov niso zavezujoči, bosta pa deželi imeli močnejše pogajalske adute v pogajanjih z Rimom.
Glavni razlog za zahteve po širši avtonomiji so finance. Lombardija in Veneto sta namreč med najbogatejšimi italijanskimi deželami in veljata za gospodarski motor Italije. Iz Lombardije v Rim letno steče za 54 milijard evrov davkov več kot se jih vrne, Veneto pa prispeva 15,5 milijarde, navaja AFP.
Cilj Severne lige je, da bi se do konca svojega mandata sprejel zakon o razširitvi pristojnosti dežel, ki naj bi ga oblikovali po vzoru avtonomije Južne Tirolske. Med drugim želijo v okviru statuta obeh dežel pridobiti pristojnosti na 23 področjih, med drugim na področju okolja, zdravja, šolstva in kulture ter možnosti, da deželi samostojno in neodvisno od Rima vzpostavita kontakt z drugimi državami, piše avstrijska tiskovna agencija APA.
Vlada v Rimu je že sporočila, da je pripravljena na dialog. Državni sekretar za regionalne zadeve Claudio Bressa je pojasnil, da je pripravljen na pogajanja o širitvi pristojnosti obeh dežel.
Referendum je požel nekaj kritike predvsem med sredinsko levimi strankami, saj menijo, da je bil referendum potrata denarja. Za pogajanja z Rimom namreč referendum ne bi bil potreben, so pojasnili.
Gibanje Pet zvezd je v odzivu poudarilo, da izid referendumov pomeni zmago državljanov, nikakor pa ne Severne lige.
Pri referendumih v Lombardiji in Venetu ni šlo za težnje po neodvisnosti. To so organizatorji poudarjali še posebej v luči referenduma o neodvisnosti Katalonije. Poleg tega sta oba referenduma potekala v skladu z italijansko zakonodajo.
Italijanski politični komentator Stefano Folli je kljub temu izpostavil, da je "prišlo do avtonomističnega ognja v Evropi, ki se pomika proti razdrobitvi in zapiranju same vase".
Ekonomist Lorenzo Codogno je menil, da izid povečuje nelagodje v Evropi, saj se po valu populizma sedaj Evropa sooča z valom nacionalizma in regionalizma, ki se deloma prekriva s populističnim valom. Zato je evropsko povezovanje še težje, je dejal.
Folli je še izpostavil strah v Italiji, da bi rezultati referenduma, ki kažejo na vse večje delitve med severom in jugom, lahko poslabšali globoko zakoreninjene antipatije, ki segajo v čase pred združitvijo Italije v 19. stoletju, še poroča AFP.
