Glavni cilji ukrepa so likovnim umetnikom omogočiti stabilnejše razmere za delo, kulturno obogatiti javne prostore ter povečati zanimanje za umetnost, posledično pa krepiti kulturni turizem.
Glede na sprejeto novelo zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo bodo investitorji namenili odstotek sredstev za umetnost, če bo investicija vredna do deset milijonov, oziroma 1,25 odstotka, če bo šlo za investicijo nad deset milijonov evrov. Pri tem so izvzete investicije v javno gospodarsko infrastrukturo, kot so železnice ali ceste.
Sredstva bodo pretežno namenjena likovnoumetniškim delom, ki bodo umeščena v načrtovane prostore, ki so javno dostopni, oziroma na javne površine v neposredni okolici investicije. Preostali del sredstev pa bo namenjen stroškom postopkov, kot so arhitekturni natečaj, stroški postavitve, nagrada avtorjem in stroški za zavarovanje kulturne dediščine. Postopek bo izvedel investitor z javnim natečajem, ta bo tudi izbral komisijo strokovnjakov, ki bi odločila o izboru umetniških del.
Ukrep, o katerem se je v Sloveniji razpravljalo že nekaj let, v razvitem svetu pa je znan in uveljavljen način podpore umestitve umetniških del v javne prostore in s tem podpore njihovim avtorjem, je predlagala poslanska skupina SMC s prvopodpisanim poslancem Draganom Matićem. Sprva je bil mišljen za vse investitorje, ki so zavezanci za javno naročanje. Ker pa je bila večina občin do njega odklonilna, so besedilo v teku zakonodajnega postopka spremenili, tako da bo ukrep za lokalne skupnosti veljal zgolj kot priporočilo.
Poslanska skupina Levica je sicer z dopolnilom želela doseči, da bi ukrep veljal tudi za občine, kot je bil zamišljen prvotno, obenem pa še za zasebne investicije, ki presegajo milijon evrov. Vendar je bila zavrnjena.
Glede na trenutno stanje v javnih investicijah se po oceni predlagateljev pričakuje, da bo ukrep na letni ravni prinesel od pet do deset milijonov investicij v likovna dela.
