Svetnikom je proračunske dokumente na današnji seji predstavila državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec. Prihodkov v proračunu za prihodnje leto naj bi bilo za 4,4 odstotka več od ocenjenih v sprejetem proračunu za leto 2018, to je za 9,68 milijarde evrov.
Višji bodo tudi odhodki, ki jih bo po novem za 9,62 milijarde evrov, kar je 0,6 odstotka več od ocenjenih v sprejetem proračunu. Proračun bo namesto primanjkljaja po novih ocenah ustvaril presežek, in sicer v vrednoti 50,9 milijona evrov. Presežek bo tudi v letu 2019, in sicer naj bi ga bilo za 53,8 milijona evrov.
Svetniki so se lotili tudi predloga zakona o izvrševanju proračuna, ki določa, da bi povprečnine za občine za leto 2018 znašale 551 evrov, v letu kasneje pa 558 evrov. K vsem trem dokumentom so svetniki izglasovali negativno mnenje.
Predsednica komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Marija Lah je pojasnila, da so sicer člani komisije ugotovili, da sta si ministrstvi za finance in za javno upravo "zelo prizadevali" čim bolj zbližati stališča z občinami, a predviden obseg sredstev še vedno ni zadosten za izvrševanje z zakonom predpisanih nalog občin in za potrebne investicije.
Podobno je izpostavil tudi svetnik Milan Ozimič, sicer član interesne skupine lokalnih interesov. Ne glede na to, da gre pri dokumentih za nekatere pozitivne premike, se stvar še vedno vrti okoli temeljnega vprašanja, in to je ali je financiranje zadostno za pokritje obveznih in nujnih nalog občin, je poudaril.
Poleg občinskega financiranja je Lahova med drugim izpostavila tudi socialne transferje. Kot je dejala, ti v dokumentih za leti 2018 in 2019 kažejo trend rasti, medtem pa gospodarski kazalci kažejo na nižje število brezposelnih in s tem manj upravičencev do socialnih transferjev. Vprašala je, če niso prav socialni transferji tisti, ki destimulativno vplivajo na voljo do dela.
Tudi svetnik in predsednik Združenja mestnih občin Slovenije ter velenjski župan Bojan Kontič je ocenil, "da se premikamo v pravo smer, a so koraki proti pravemu cilju preskromni". Zdaj smo žal na različnih bregovih, čeprav se bi morali zavedati, da smo v istem čolnu in bi morali veslati v isto smer, je ponazoril.
Svetnik Stojan Binder iz interesne skupine delodajalcev je medtem izrazil podporo proračunskima dokumentoma, ki ju je primerjal s poslovnim načrtom podjetja, saj je iz njiju razvidno, kako aktualna politika vidi razvoj države v prihodnjih dveh letih.
Med drugim podpira dobre plače v javnem sektorju, a le v tistem delu, ki upraviči zaupanje družbe. Področje financiranja zdravstva pa je ena od svari, ki se mu v proračunu ne zdi dobro urejena. Binder je sicer ocenil, da sta dokumenta premalo ambiciozna glede na gospodarsko rasti in glede na potrebe Slovenije v smislu dolgoročnega razvoja.
Razlog, da sta dokumenta premalo ambiciozna, Branimir Štrukelj iz interesne skupine delojemalcev vidi v fiskalnem pravilu. Ta "kozlarija" gre po Štrukljevih besedah na račun politike v preteklih obdobjih in nam narekuje, da takrat, ko nam gre bolje, več dajemo na stran, namesto da bi vlagali v investicije.
Po proračunskih dokumentih so se svetniki lotili še predloga novele o financiranju občin in ji brez razprave prav tako odrekli podporo. Svetnik Jernej Verbič je predstavil mnenje komisije DS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter interesne skupine lokalnih interesov, ki predlogu nasprotujeta, ker je ta neskladna z interesi občin.
Podpredsednik DS Branko Šumenjak je v obrazložitvi glasu svetnike pozval, naj podprejo negativno mnenje k noveli, saj ta po njegovem mnenju ne rešuje financiranja občin ampak uzakonja status quo. Občine se po njegovih besedah s krivičnim financiranjem srečujejo že več let. Negativno mnenje so svetniki podprli soglasno.
