Člani odbora so sprejeli tri sklepe, ki so jih predlagale poslanske skupine koalicijskih strank (SMC, Desus, SD). V prvem je OZP ugotovil, da je "bila odločitev, da Slovenija ne postane podpisnica pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, sprejeta brez predhodnega posvetovanja z DZ oziroma njegovim pristojnim delovnim telesom".
V drugem je priporočil zunanjemu ministrstvu, da v skladu z zakonom o zunanjih zadevah, deklaracijo o zunanji politiki ter sklepom OZP iz 24.6.2016 "o izhodiščih in ciljih delovanja Slovenije v ključnih multilateralnih forumih ter odločitvah za sodelovanje ali nesodelovanje Slovenije v postopkih priprave, sprejemanja in pristopanja k multilateralnim mednarodnim pogodbam predhodno pridobi mnenje OZP". Oba sklepa so poslanci sprejeli soglasno.
Z 11 glasovi za in nobenim proti so sprejeli tudi sklep, da odbor priporoča MZZ, da OZP "čimprej predloži celovito informacijo glede opredelitve Republike Slovenije do pogodbe o prepovedi jedrskega orožja".
OZP je tudi ugotovil, "da bi bila namestitev jedrskega orožja držav članic Nata na ozemlju Slovenije ali njegova uporaba v našem imenu v nasprotju z ustavo in interesi državljanov Slovenije". Ta sklep je bil tudi edini od treh, ki jih je predlagala poslanska skupina Levice, ki je bil sprejet, in sicer z 11 glasovi in nobenim proti. Med drugim so poslanci zavrnili sklep s pozivom vladi k pristopu k pogodbi o prepovedi jedrskega orožja.
Člani odbora so z 10 glasovi za in nobenim proti sprejeli še sklep OZP, da priporočajo vladi, "da si v skladu z nacionalnimi strateškimi opredelitvami o varnostnih in zunanjepolitičnih vprašanjih še naprej prizadeva za ustvarjanje pogojev za svet brez jedrskega orožja, upoštevaje mednarodne zaveze Republike Slovenije".
Poslanec Levice Matej T. Vatovec je v imenu predlagatelja sklica seje na začetku sicer predlagal, da sejo prekinejo in jo nadaljujejo, ko bo nanjo lahko prišel premier Miro Cerar, ki se seje, kot so sporočili iz njegovega kabineta, ni mogel udeležiti zaradi neodložljivih obveznosti.
Vatovec je predlog pojasnil s tem, da so sklic seje deloma zahtevali tudi kot odziv na izjave Cerarja ob robu zasedanja GS ZN, da Slovenija omenjene pogodbe ne bo podpisala, ker gre za "ad hoc populistično akcijo" in da je v določenih vsebinah preveč radikalna in nerealna. Zato meni, da je odgovornost premierja, da se sooči s to izjavo, tudi v luči tega, da je dva tedna po njej za prizadevanja za omenjeno pogodbo mednarodna kampanja Ican prejela Nobelovo nagrado za mir.
Proceduralnega predloga niso sprejeli z 1 proti 7 glasovom.
V razpravi sta nato poslanca Levice Vatovec in Luka Mesec izpostavljala, da je stališče vlade do pogodbe v nasprotju z ustavo, ki jo v 124. členu zavezuje pri zagotavljanju varnosti k ravnanju po načelu politike miru in nenasilja. Pogodba je po besedah Vatovca učbeniški primer tega. Vse dosedanje vlade sta obtožila, da vodijo servilno politiko do centrov moči in da je tako tudi pri tem vprašanju, ko želi Nato ohranjati monopol jedrskih velesil, med njimi ZDA.
Državni sekretar na MZZ Andrej Logar je izpostavil, da je Slovenija odgovorna članica mednarodne skupnosti, ki spoštuje mednarodne obveze in ki zagotavlja varnost na podlagi ustave, človekovih pravic in mednarodnih pogodb.
Slovenija se zavzema za svet brez jedrskega orožja, a za postopno razoroževanje na podlagi izvajanja pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), ki v 6. členu med drugim predvideva pogajanja o razorožitvi. Kot je poudaril, je Slovenija zavezana NPT kot tistemu instrumentu, ki bo najbolje odgovoril na težnje po svetu brez jedrskega orožja, kot članica Nata pa je zavezana ciljem zavezništva.
Pogodba o prepovedi jedrskega orožja spodkopava NPT, ne upoštevati postopnega pristopa k razoroževanju in ne upošteva trenutnih varnostnih razmer ter stališč držav z jedrskim orožjem, je pojasnil.
Dejal je, da Slovenija zaradi omenjenega ne bo pristopila k pogodbi. Ob tem pa je zagotovil, da Slovenija v nobenem primeru ne bo dovolila namestitve jedrskega orožja na svojem ozemlju, kar je med drugim jasno tudi iz dokumentov Nata.
Predsednik DZ Milan Brglez, ki je v imenu koalicijskih strank predlagal omenjene sprejete sklepe, je izpostavil, da v DZ glede tovrstnih vprašanj doslej ni bilo razprave in da bi bilo primerno, da bi prišlo, še preden sprejme vlada stališče.
Izpostavil je, da je NPT že uveljavljen režim, h kateremu je Slovenija zavezana, prav tako jo zavezujejo politične zaveze do Nata. V primeru, da se bo prijel režim pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, ki jo mora za veljavo ratificirati najmanj 50 držav, pa bo treba razmisliti o odnosu med obema, je dodal.
Levica je na sejo povabila tudi Miroslava Gregoriča, strokovnjaka za jedrsko varnost, in Dušana Pluta kot sopredlagatelja 123. in 124. člena ustave, ki pa sta se opravičila, a pisno pojasnila svoje zavzemanje za slovenski podpis pogodbe.
