Predlog zakona določa obveznost izbire osebnega zdravnika v mreži javne zdravstvene službe kot pogoj za uveljavljanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. S tem je izbrani osebni zdravnik v mreži javne zdravstvene službe vstopna točka za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja, posledično pa bolnik več ne bo mogel več uveljavljati t. i. bele napotnice, ki bi jo izdal samoplačniški zdravnik, za storitve v breme obveznega zavarovanja na sekundarni ali terciarni ravni.
Besedilo predloga zakona tudi na novo določa, da bi zdravnik predpisoval zdravila s splošnim imenom, s čimer se uvaja generično predpisovanje zdravil. Ob uvedbi zdravljenja bo zdravnik predpisal zdravilo s splošnim, nezaščitenim imenom, bolniku pa bo v lekarni izdano zdravilo, ki bo imelo najnižjo ceno. Bo pa lahko zdravnik predpisal na recept zdravilo z lastniškim imenom, če zaradi zdravstvenih razlogov ne bo mogoča enakovredna zdravstvena obravnava z drugim zdravilom.
Predlog zakona med drugim širi nabor pooblaščenih oseb, ki bodo lahko predpisale medicinski pripomoček. Doslej je to lahko počel samo zdravnik, po novem pa bi ga lahko tudi pristojni zdravstveni delavec. Pri tem so mišljene predvsem diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki, za katere je predvideno, da lahko predpisujejo nekatere t. i. potrošne materiale, kot so denimo plenice in obvezilni materiali.
Zakon pa nekoliko zaostruje pogoje za pridobitev receptov za osebno rabo. Gre za recepte, ki jih lahko zase ali za svoje družinske člane predpiše zdravnik. Če je zdravnik osebni ali napotni zdravnik družinskega člana, bo lahko predpisoval zgolj "običajne" recepte in ne receptov za osebno rabo. Po novem bodo recepti za osebno rabo neobnovljivi, kar pomeni, da se bodo lahko uporabljali le ob akutnih zdravstvenih stanjih, ne pa za dolgotrajno zdravljenje. Se bo pa lahko zavrnila dodelitev receptov za osebno rabo, če zdravnik pri predpisu zdravil ni ravnal v skladu s predpisi in splošnimi akti ZZZS.
