Gradivo za sklic seje je po Gorenakovih besedah izjemno obsežno in razdeljeno na več sklopov, in sicer na sodno zaključene primere, delno zaključene in še nezaključene primere, zadnji sklop pa se nanaša na "politično všečno odločanje in nagrade v zvezi s tem". Kot pravi Gorenak, se nekje "zlorablja policija, nekje tožilstvo, nekje sodstvo, nekje vse troje".
Predlagatelji izredne seje predlagajo DZ sprejem več priporočil. Med drugim, da priporoči vladi, da v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve oz. policijo, vrhovnim državnim tožilstvom in vrhovnim sodiščem v roku treh mesecev pripravi poročilo z analizo o pravnomočno zaključenih primerih, kjer je bilo s strani vrhovnega sodišča, ustavnega sodišča ali evropskega sodišča za človekove pravice ugotovljeno, da so bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, in z njim seznani DZ.
Predlagajo tudi sprejem priporočila vladi, da v omenjenem poročilu z analizo predlaga tudi rešitve, s katerimi bi zagotovili "dejansko pošteno, nepristransko in neodvisno obravnavo posameznikov v predkazenskem postopku, kot tudi neodvisno in pošteno sojenje, sojenje v razumnem roku ter s tem enakost pred zakonom za vse".
Pobudniki izredne seje predlagajo tudi sprejem priporočila vladi, da v sodelovanju z vrhovnim sodiščem "analizira odgovornost posameznih funkcionarjev in drugih odgovornih oseb ter v skladu z zakonom sproži ustrezne postopke za njihovo razrešitev", je navedeno na spletni strani SDS.
Prvopodpisani pod zahtevo za sklic izredne seje je poslanec Jože Tanko (SDS).
