Po besedah ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar novela olajšuje delo sezonskih delavcev. Med drugim na novo ureja enotno dovoljenje za prebivanje in delo zaradi opravljanja sezonskega dela, daljšega od 90 dni. To dovoljenje se izda na podlagi podanega soglasja zavoda za zaposlovanje. Za krajše obdobje od 90 dni pa zavod izda dovoljenje za sezonsko delo.
S prenosom direktive o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav v okviru premestitve znotraj podjetja pa novela določa pogoje za izdajo enotnega dovoljenja za osebe, premeščene znotraj iste skupine kapitalsko povezanih družb, ki prihajajo iz družbe s sedežem v tretji državi v podjetje s sedežem na območju EU.
Predlog novele uvaja tudi možnost, da lahko osebe, ki jim je prenehal status mednarodne zaščite po zakonu, ki ureja mednarodno zaščito, in osebe s priznano subsidiarno zaščito pod pogoji, določenimi v zakonu, zaprosijo za pridobitev dovoljenja za prebivanje po določbah zakona o tujcih.
Predlog novele je ob vložitvi v DZ predvideval dodatne omejitve pri združevanju družinskih članov oseb, ki pridobijo mednarodno zaščito. Taki osebi bi se lahko po prvotnem predlogu družinski člani pridružili šele eno leto po tistem, ko je oseba dobila mednarodno zaščito (po trenutno zakonodaji se lahko pridružijo takoj), dodatno pa bi morali izkazati, da imajo dovolj sredstev za preživljanje ostalih družinskih članov.
Na poziv 21 nevladnih organizacij, ki so opozorile, da lahko takšna ureditev vodi le v dodatno trpljenje oseb z mednarodno zaščito in njihovih družinskih članov, so ta člen danes na predlog poslancev koalicije črtali.
So pa na odboru zaostrili člen, ki govori o tem, kdo lahko na podlagi tega, da se izobražuje v Sloveniji, pridobi dovoljenje za začasno prebivanje. Po danes sprejetem dopolnilu to ne bi bilo več mogoče za tiste tujce, ki se vključijo v osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje. Po mnenju vlade trenutna ureditev namreč omogoča sistemsko zlorabo v primerih, ko tujci ne izpolnjujejo pogojev za izdajo dovoljenj za začasno prebivanje zaradi združitve družine.
Slednje je zmotilo predvsem člane odbora iz vrst Levice, ki menijo, da je takšno omejevanje nepotrebno in da bo le povzročilo nepotrebne težave. Tudi sicer ne verjamejo, da bi zaradi trenutne določbe prihajalo do bistvenih sistemskih zlorab. "S takim zakonom o tujcih se spreminjamo v nek samozadostni kurnik, katerega del ne želiva biti ne jaz ne Levica," je dejal Franc Trček.
Za obravnavo na plenarni seji je odbor pripravil tudi novelo zakona o glavnem mestu, ki določa, da delež dohodnine, ki pripada Mestni občini Ljubljana, ne sme biti nižji od 0,6 odstotka in ne višji od 0,8 odstotka dohodnine, četudi bi izračun po določeni metodologiji pokazal drugače. Za leto 2018 so delež določili na najnižji meji, to je pri 0,60 odstotka, sicer bi občini pripadlo 0,37 odstotka.
Po besedah Janija Möderndorferja (SMC) novela postavlja varovalke, ki bodo preprečile, da bi se vsakokratna oblast igrala s tem, koliko sredstev bo dobilo glavno mesto. Trček (Levica) bi pričakoval, da bi bil podoben zakon pripravljen tudi za Maribor oziroma bi imeli skupen zakon o Ljubljani in Mariboru. "Glede na to, kako je to nastavljeno, je videti, kot da gre za korenček Zoranu Jankoviću," je dejal.
V nadaljevanju seje je odbor za obravnavo na plenarni seji DZ pripravil predlog dopolnitve zakona o volitvah v Evropski parlament in predlog novele zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja.
Dopolnitev zakona o volitvah v Evropski parlament določa organ, ki ugotavlja obstoj volilne pravice kandidata, ki prebiva v drugi državi članici EU, in sicer bo to ministrstvo za notranje zadeve. Novela zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja pa predvideva informatizacijo postopka pravnega varstva z vzpostavitvijo portala eRevizija.
Je pa zakonodajno pot na odboru končal predlog dopolnitve zakona o lokalni samoupravi, ki ga je v DZ vložil nepovezani poslanec Andrej Čuš. Odbor je namreč zavrnil zamisel o uvedli t. i. participatornih proračunov občin, na podlagi katerih bi o tem, za kaj bo porabljen del občinskih sredstev, neposredno odločali krajani.
