Po bruseljskih ocenah se na leto izgubi več kot 150 milijard evrov prihodka od DDV, ki bi ga članice lahko porabile za šole, ceste in zdravstveno oskrbo. Od tega se zaradi čezmejnih goljufij izgubi okoli 50 milijard evrov ali 100 evrov na državljana.
S predlagano reformo bi lahko pred izgubo ubranili 80 odstotkov od vsote, ki se izgubi zaradi čezmejnih goljufij, torej približno 40 milijard evrov, pojasnjujejo v Bruslju.
Poleg očitne finančne koristi v komisiji izpostavljajo, da bi predlagana reforma utrdila in poenostavila zelo kompleksen sistem, s čimer bi prav tako prihranili okoli milijardo evrov za stroške, ki nastanejo zaradi izpolnjevanja administrativnih obveznosti pri čezmejnem poslovanju.
V EU je 25 let po vzpostavitvi enotnega trga še vedno 28 različnih ureditev DDV pri čezmejnem poslovanju. Storilci kaznivih dejanj, med katerimi so lahko tudi teroristi, izkoriščajo te pravne luknje, opozarjajo v komisiji.
"Ta anahronističen sistem, ki temelji na nacionalnih mejah, se mora končati," je poudaril evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve ter obdavčevanje Pierre Moscovici, ki želi, da bi začel nov sistem delovati do leta 2022.
Predlagana reforma je po Moscovicijevih besedah dobra novica za podjetja, potrošnike in nacionalne proračune ter slaba novica za goljufe.
Temeljna sprememba, ki jo predlaga komisija, je, da se obdavči prodajo blaga iz ene članice v drugo enako, kot je to isto blago obdavčeno ob prodaji znotraj posamezne članice.
Ta predlog temelji na štirih temeljnih načelih ali stebrih. Prvi steber je odprava goljufij z obračunavanjem DDV pri čezmejnem trgovanju med podjetji. Ta način trgovanja je sedaj izvzet iz DDV, kar omogoča pobiranje davka, ki pa nikoli ne pride v državno blagajno.
Drugi steber je vzpostavitev enotnega spletnega portala za obračun in plačilo, tretji uvedba načela, da se končni znesek DDV vedno plača članici končnega potrošnika in po stopnji te države, ter zmanjšanje upravnih ovir, na primer poenostavitev pravil za izdajo računov.
Predlog uvaja tudi model potrjenega davčnega zavezanca, ki naj bi zaupanja vrednim podjetjem omogočil lažje poslovanje.
Prihodnje leto bo komisija predstavila še podroben pravni predlog za spremembo direktive o DDV. Davčne odločitve morajo članice sprejeti s soglasjem, zato je spremembe na tem področju zelo težko uvesti.
V EU sicer poteka tudi razprava o spremembi načina odločanja, tako da bi bilo tudi nekatere davčne odločitve mogoče sprejemati s kvalificirano večino, a izid te razprave je zelo negotov.
Trenutni sistem DDV, ki je bil nazadnje spremenjen leta 1993 in zamišljen kot prehodna rešitev, je po prepričanju komisije preveč kompleksen in razdrobljen, ni kos sodobnim izzivom ter zato omogoča zlorabe.
Prva direktiva o DDV je sicer začela veljati leta 1967, njen namen je bil odpraviti davke na promet družbe, ki so izkrivljali konkurenco in ovirali prosti pretok blaga.
DDV je vse večji vir prihodka v EU. Leta 2015 je presegel bilijon evrov, kar je sedem odstotkov bruto domačega proizvoda EU. Tudi eden lastnih virov EU temeljni na DDV, ki je kot davek na porabo tudi eden od davkov, najprijaznejših do rasti, še izpostavljajo v komisiji.
