Predlog novele zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (zujik), ki ga je v DZ vložila poslanska skupina SMC, uvaja obvezujoč delež za umetniške stvaritve v investicijskih projektih, financiranih z javnimi sredstvi.
Predlagani ukrep bi vse javne investitorje v novogradnje ali obnove nepremičnin, ki so v javni lasti in so financirane ali sofinancirane z javnimi sredstvi, zavezal, da od vsakokratne investicije, vredne do deset milijonov, 1,25 odstotka investirajo v t.i. umetniški delež, oziroma odstotek sredstev, če gre za investicijo nad deset milijonov. Nekaj pripomb glede ukrepa je bilo zaznati na ravni lokalnih skupnosti, zato bo po spremembah veljal na državni ravni, za lokalne skupnosti pa bo izdan zgolj kot priporočilo.
Odbor za kulturo je po drugi obravnavi novele zujika sprejel vsa podana dopolnila. Predsednik odbora Dragan Matić (SMC) je povedal, da so v roku prispele pripombe upoštevali v največji meri v obliki dopolnil. Povzel je, da je po dopolnilih med drugim natančneje opredeljen namen samega ukrepa, na 70 odstotkov pa je po novem določen delež, ki se mora nameniti za nakup likovnih umetniških del in izplačilo nagrad avtorjem.
Prav tako je po novem natančneje opredeljena lokacija umestitev umetniških del, na seznam izvajanja ukrepa so dodane intermedijske umetnosti, v novelo pa sta vključena protikorupcijska klavzula, vezana na javni poziv, ter določilo, da je investitor na predloge komisije vezan. Natančneje so med drugim določene tudi globe v primerih posameznih kršitev. Zakonodajnopravna služba je pritrdila, da danes sprejeta dopolnila besedilo izboljšujejo. Matić je poudaril, da se z novelo zakona ne uveljavlja nobenega novega davka.
Minister za kulturo Tone Peršak je povedal, da pozdravljajo in podpirajo predlagano rešitev SMC. Dodal je, da Slovenija, glede na ostale razvite države, ukrep sprejema relativno pozno, "a bolje pozno kot nikoli". S podporo noveli bo po njegovih besedah odbor potrdil odgovornost države za likovno kulturo.
Predlog novele so na današnji seji podprli tako člani odbora kot vabljeni gosti. Predstavnik DS Zoran Božič je poudaril pomen ukrepa z vidika vse bolj prodorne gospodarske panoge - kulturnega turizma, predvsem za lokalne skupnosti. Opomnil pa je, da je v noveli trenutno izpuščen zasebni sektor, ki bi ga lahko k vlaganjem v investicije spodbudili z davčnimi olajšavami. Možnost pridobivanja zasebnih vlagateljev so omenjali tudi drugi, a je Matić pojasnil, da vprašanje olajšav urejajo drugi zakoni, ne zujik.
S pomočjo stroke bodo z ukrepom dosegli, da bodo investitorji zgradbe opremljali s kakovostnimi deli kakovostnih avtorjev, pomemben pa je tudi z vidika kulturne dediščine, saj bodo glede na predstavljena dela zanamci dobili informacijo o današnjem duhu časa, je poudarila predsednica nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski. Dodala je, da je v predlogu novega nacionalnega programa za kulturo omenjen t.i. zakon o mecenstvu in razmišljala, da bi bila lahko spodbuda zasebnikom del tega zakona.
Predstavnik likovnih kritikov Aleksander Bassin pa je predlagal, da bi bili določeni razpisi, vezani na umetniški delež, ciljno namenjeni mladim umetnikom, ki imajo največ težav z vstopom na trg.
Odbor se je na današnji seji seznanil tudi s poročilom, kako sta se v letu 2016 izvajala akcijska načrta za jezikovno izobraževanje in za jezikovno opremljenost, sprejeta na podlagi resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018.
