Vsaka država mora imeti za uspešno vodenje zaupanje državljanov, ki ga pridobi z integriteto in transparentnostjo, odpiranje podatkov pa pomeni spreminjanje odnosa države do državljanov, je uvodoma dejal minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Podatki so po besedah ministra kot knjige, "če so smiselno zložene, dobiš knjižnico, ki je vir znanja."
Poglavitna tema festivala je bilo sicer povečanje vrednosti podatkov z njihovo vizualizacijo. Pri obdelavi podatkov ima osrednjo vlogo nacionalni statistični urad, saj po besedah generalne direktorice urada Genovefe Ružić podatki vrednost dobijo z uporabo. Na spletnih straneh urada je sicer več kot tri tisoč zbirk podatkov, ki so uporabnikom na voljo brezplačno. Letos bodo podatki na voljo ne le študentom za pripravo seminarskih nalog, temveč tudi dijakom, ki bodo podatke uporabili tudi na mednarodni statistični olimpijadi, je še dejala Ružićeva.
V.d. generalnega direktorja direktorata za informacijsko družbo na ministrstvu za javno upravo (MJU) Bojan Križ je opozoril, da dobro uporabljeni podatki prinašajo višjo dodano vrednost in so nafta digitalne dobe. Na posamezno državo članico EU naj bi odprti podatki prinesli od pet do deset tisoč novih delovnih mest. Pripomorejo pri razvoju novih idej in produktov ter pri dvigu kompetenc, uporabljati pa se jih mora v skladu z evropskimi in nacionalnimi predpisi o varstvu osebnih podatkov.
Kot je še izpostavil Križ, velika podjetja kot so Amazon, Google in podobni, svojo moč črpajo prav iz podatkov. Avtomobilistično podjetje Tesla izdela bistveno manj avtomobilov kot General Motors, vendar je njegova vrednost višja, saj zbirajo in obdelujejo bistveno več podatkov, ki bodo pripomogli k razvoju samovozečih vozil, je še ponazoril Križ.
Tudi država za izboljšanje rabe podatkov razvija različne pripomočke za boljšo vizualizacijo. Med njimi so na festivalu predstavili interaktivno aplikacijo za prikazovanje statističnih podatkov Stage, ki uporabnikom omogoča dostopanje do prostorskih podatkov.
Predstavili so tudi nekaj drugih orodij in projektov. Za lažje spremljanje dela poslancev v državnem zboru je denimo vzpostavljena platforma Parlameter, ki omogoča analizo glasovanj in transkriptov sej. Med predstavitvami se je znašla še napredna analitika porabe javnega denarja Finšpektor, ki deluje na podlagi aplikacije za spremljanje porabe javnega denarja Erar, Inštitut Jožef Stefan pa je predstavil vizualizacijo podatkov na primeru sistema za analizo globalnih novic. Predstavljen je bil tudi programski paket Orange, ki je namenjen podatkovnemu rudarjenju.
Minister Koprivnikar je še izpostavil, da so porabniki javnih sredstev odgovorni za njihovo smotrno rabo, prav odpiranje podatkov pa pripomore k transparentnemu in proaktivnemu delovanju države. Kot je še ponazoril minister, "če luč prižgeš, nihče ne bo kradel".
Z namenom odpiranja podatkov javnega sektorja je ministrstvo vzpostavilo tudi nacionalni portal odprtih podatkov - Opsi, na katerem je objavljenih preko 3900 metapodatkovnih opisov evidenc, zbirk in statističnih tabel. Slovenija je tako ena izmed redkih evropskih držav, ki ima na svojem portalu odprtih podatkov objavljene tudi statistične podatke nacionalnega statističnega urada.
Festival odprtih podatkov javnega sektorja je pripravilo ministrstvo za javno upravo v sodelovanju s Statističnim uradom RS.
