EU, ki za zdaj šteje 28 držav, a jo zapušča Velika Britanija, je spomladi praznovala 60. obletnico. Poleg odhoda ene največjih članic se sooča tudi s številnimi drugimi izzivi, kot so negotove geopolitične razmere v svetu in evropski soseščini, regionalni konflikti, terorizem, migracijski pritiski, protekcionizem ter socialne in gospodarske neenakosti.
Ob praznovanju 60. obletnice EU marca v Rimu so voditelji držav članic sprejeli rimsko izjavo, v kateri so se zavezali, da bodo v desetih letih zagotovili varno, konkurenčno in socialno odgovorno Evropo, ki bo igrala ključno vlogo v svetu. Dodali so, da bodo evropskim državljanom zagotovili nove priložnosti za kulturni in socialni razvoj ter gospodarsko rast.
Hkrati so navedli, da bodo šli naprej enotno in v isto smer, a po potrebi različno hitro in intenzivno. S takšnim konceptom želijo zahodne članice zagotoviti prožnejšo in učinkovitejšo unijo ter s tem njen obstoj, a je v vzhodnih državah članicah vzbudil strah pred drugorazredno obravnavo in izključenostjo. V dokumentu sicer tudi piše, da bodo vrata vselej odprta tistim, ki se bodo želele pridružiti pozneje.
V razpravi o prihodnosti Evrope je za Slovenijo najpomembneje, da ostane v najbolj povezanem delu EU, je pred kratkim na neformalnem srečanju voditeljev članic EU v Tallinnu poudaril premier Miro Cerar, ki je o tem v ponedeljek po telefonu govoril tudi s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. Slovenija želi ostati del schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah, gospodarske in denarne unije ter drugih integracij, ki peljejo Evropo naprej in zagovarjajo temeljne evropske vrednote, zaradi katerih je EU ostala in obstala, je dodal.
Predsednik Evropske komisije Juncker je belo knjigo s petimi scenariji za prihodnost Evrope predstavil spomladi, sledilo je še pet dokumentov za premislek o obrambi, sociali, proračunu, gospodarski in denarni uniji ter globalizaciji. Sredi septembra je dodal, da je EU več kot enotni trg in denar, da je vselej šlo za vrednote. Njegov šesti scenarij tako temelji na treh načelih: svobodi, enakosti in vladavini prava.
Prejšnji teden je vrsto predlogov za reformo nanizal tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. V govoru pred študenti pariške Sorbone je med drugim predlagal vzpostavitev evropskega obrambnega proračuna in enot za hitro posredovanje, skupen proračun območja evra in uvedbo davka na finančne transakcije po vsej uniji.
EU se mora odločiti tudi o prihodnjem razvoju območja evra, pri čemer sta v ospredju vprašanji razvoja evropskega reševalnega sklada ESM v evropski denarni sklad in uvedbe dvoklobučniškega položaja evropskega finančnega ministra.
Poleg tega je pred unijo še ena velika naloga - prihodnji večletni proračun. Razprava o tem se bo zares začela, potem ko bodo končana pogajanja o brexitu, o temeljnih usmeritvah Slovenije do večletnega finančnega okvira pa bo govora tudi na današnjem delovnem posvetu vlade.
