Po mnenju predsednice Ženskega lobija Slovenije, ki je skupaj z Inštitutom za kriminologijo organiziral okroglo mizo, Violete Neubauer je legalizacija prostitucije in njena umestitev v storitveno dejavnost v nasprotju z načeli varnosti in zdravja ljudi pri delu, prepovedi spolnega nadlegovanja na delovnem mestu in spoštovanja državljanskih pravic.
"Hipokrizija je, ko govorimo, da je treba prostitutke opolnomočiti s pravicami, da bodo izpostavljene manj nevarnostim, zlorabam in tveganjem pri opravljanju svojega dela," je dejala in poudarila, da je očitno, da tega dela ne vrednotimo enako kot drugih zakonitih del.
Za Dragana Petrovca z Inštituta za kriminologijo in ljubljanske pravne fakultete je predstava o lahkotnosti odločanja o legalizaciji prostitucije zmotna. Liberalna večina se po njegovi oceni, ko začne premišljevati o regulaciji in dekriminalizaciji prostitucije, pretvarja, da je prostitucija nekaj najbolj normalnega, kar je treba urediti. "Odjemalec pa je zmeraj nekdo drug, nikoli nisem jaz, ki se izpostavljam, da je treba legalizirati prostitucijo," je dodal.
Po mnenju Iztoka Šorija z Mirovnega inštituta je sicer prišel čas, ko bi lahko razmišljati o regulaciji te dejavnosti, a ne s kakšnimi registri, saj je za to še vedno prevelika stigma. Kot meni, je v središče iskanja rešitev treba postaviti izkušnje in interese spolnih delavk in delavcev, a je zaradi stigme do njih težko priti. Kot primer dobre prakse je omenil Novo Zelandijo, kjer so se pri dekriminalizaciji prostitucije posvetovali z organizacijo, ki združuje in zastopa spolne delavke.
V Sloveniji naj bi bilo po ocenah 3000 oseb, ki se ukvarja s prostitucijo. Ne obstaja pa reprezentativna raziskava, ki bi podala vpogled v prostitucijo, predvsem v smislu poklicnih tveganj in zlorab, je dodal Šori. Manjše raziskave pa kažejo, da gre za zelo raznovrstno skupino ljudi, zato se je treba tudi večplastno, raznovrstno in od primera do primera lotiti iskanja rešitev.
Polona Kovač iz Društva Ključ ocenjuje, da je ključen razvoj programov, ki bodo osebam omogočili izhod iz prostitucije. "Ko govorimo o človekovih pravicah, ne smemo pozabiti, kakšne so psihične posledice žensk, ki se prostituirajo. Te osebe se soočajo z disociacijo, tesnobnostjo, depresivnostjo, samomorilnostjo in odvisnostmi," je dejala. "To je ključna posledica, ki jo je treba imeti pred očmi, ko govorimo o tem, da je prostitucija enako delo kot druga dela," je dejala.
Sicer pa meni, da je težko govoriti o prostovoljni prostituciji, če pa "te življenje sili v to, da nimaš druge izbire". Po njihovih izkušnjah se prostitutke za to dejavnost odločajo predvsem zaradi dolgotrajne revščine, brezizhodnega položaja itd. Pogosto se soočajo tudi z nasiljem v družini, zelo pogosto so bile v otroštvu žrtve spolnih zlorab. Z migrantsko krizo se je po njenih besedah povečalo tudi število mladoletnikov, ki se prostituirajo, da bi lahko nadaljevali pot oz. bi lahko preživeli. To naj bi se dogajalo tudi v Ljubljani, gre pa predvsem za prostitucijo fantov in moških.
Naubauerjeva je prepričana, da bi bilo treba prostitucijo izkoreniniti, pa ne zaradi tega, ker vključuje spolnost zunaj partnerskega odnosa, ampak ker je vzrok in posledica zatiranje žensk. "Revščina je lahko razlog za vstop ženske v prostitucijo in je to eden velikih vzrokov. A vedno pozabimo razmisliti, zakaj je revščina tista, ki ženske potisnejo v prostitucijo, medtem ko je tudi veliko revnih moških, pa se ne odločijo za to," je opozorila.
