Po pogajanjih, ki bodo z jesenjo prinesla nekoliko višje plače več kot 60.000 javnim uslužbencem na nekaterih najslabše plačanih delovnih mestih v javnem sektorju in pri pooblaščenih uradnih osebah, v kar nekaj poklicih ostajajo nezadovoljni. Med njimi so gasilci, vojaki, pravosodni policisti, cariniki, tudi policisti.
Zdravniki so z napovedjo ponovnega aktiviranja stavke opozorili, da vlada še ni uresničila vsega, kar je obljubila, dvig plač pa pričakujejo tudi učitelji.
Država ima po oceni sindikata za gasilce posluh, le ko jih potrebuje
Gasilci so praznih rok ostali kljub večmesečnim pogajanjem z vlado. Predsednik Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije Aleksander Ogrizek je po razširjeni seji predsedstva sindikata minuli teden opozoril, da ima država zanje posluh samo takrat, ko jih potrebuje.
Kot je pojasnil sekretar sindikata David Švarc, v sindikatu zahtevajo dvig za dva plačna razreda za vse gasilce in dvig za tri plačne razrede za dve delovni mesti v 5. in 6. tarifnem razredu, ki sta anomaliji v sedanjem plačnem sistemu. Na to vladna stran ne želi pristati, zaradi česar gasilci poleti tudi niso podpisali aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost poklicnega gasilstva.
Svoje nezadovoljstvo bodo gasilci izrazili s protestnim shodom 5. oktobra pred sedežem vlade. Predstavniki vlade bodo morda lahko slišali argumente, ki jim očitno niso bili dovolj jasni za pogajalsko mizo, je dejal Švarc in pojasnil, da se njihovi predlogi z vladno ponudbo razlikujejo za okoli 150.000 evrov na letni ravni.
Na shodu po Švarčevih besedah pričakujejo udeležbo gasilcev vseh poklicnih enot, ki tisto dopoldne ne bodo imeli svojih delovnih obveznosti. K podpori pa vabijo tudi prostovoljne gasilce in vse tiste, ki jim ni vseeno za socialno-ekonomski položaj poklicnega gasilca. Če pa s protestnim shodom ne bodo uslišani, bodo po besedah Švarca z aktivnostmi nadaljevali, ne izključujejo niti možnosti stavke.
Koprivnikar vrača: Zaradi trme sindikata večina gasilcev ne more dobiti višjih plač
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar na drugi strani izjave predsedstva sindikata ocenjuje kot zavajajoče. Vlada je vodje gasilcev uvrstila za dva plačna razreda višje, sindikat pa trmasto vztraja pri dvigu za tri, je dejal v odzivu na napoved shoda. Kot je dodal, brez podpisa dogovora večina gasilcev ne more dobiti višjih plač.
Pogajanja o odpravi plačnih anomalij do 26. plačnega razreda so zaključena in usklajena. "Za eno plačno skupino ne moremo odpirati pogajanj, saj bi s tem povzročili domino efekt," je dejal. Uvrstitve gasilcev so korektne, rastejo in so primerljive z drugimi, je še prepričan Koprivnikar. Kot je dodal, poklic gasilcev izredno ceni, saj so pripravljeni reševati življenja in premoženje. S takimi aktivnostmi pa sindikat meče senco na njihovo plemenito poslanstvo.
Na ministrstvu za javno upravo so dodali, da je vladna stran začudena nad zavračanjem ustreznih rešitev s strani vodstva sindikata, "saj so povsem primerljive z ostalimi uniformiranimi poklici in tudi vsebinsko odgovarjajo na zahteve gasilcev".
Stališče MJU delijo tudi na ministrstvu za obrambo (Mors). Kot so na tem ministrstvu poudarili za STA, so pogajanja z gasilci potekala v okviru vladnih pogajanj in tako se je tudi Mors pogajal v okvirjih, ki jih je določila vlada.
Sviz se sprašuje, v čem je delo učiteljev manj pomembno, zahtevno in odgovorno od dela zdravnikov
Prav 5. oktobra je sicer svetovni dan učiteljev. Tudi zato so se za javni izraz nezadovoljstva z vrednotenjem izobraževalnega dela na ta dan odločili tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Razširjeno sejo glavnega odbora sindikata, ki predstavlja najvišji organ Sviza med kongresoma, bodo pripravili na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Kot so zapisali na spletni strani, bodo izpostavili pomen zaposlenih v vrtcih in šolah pri ustvarjanju boljše prihodnosti in zagotavljanju trajnostnega razvoja celotne družbe. Na seji, ki bo pomenila začetek njihovega boja za izboljšanje plač zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, pričakujejo več kot tisoč zaposlenih z vseh ravneh vzgoje in izobraževanja.
V Sloveniji ostajajo plače učiteljic in učiteljev na vseh ravneh izobraževanja nižje kot plače primerljivo izobraženih zaposlenih v drugih poklicih. Zaposleni z univerzitetno izobrazbo v državni upravi v povprečju uvrščajo v 43. plačni razred, zdravniki brez specializacije celo v 44., medtem ko se v vzgoji in izobraževanju uvrščajo le v 36. V sindikatu se zato sprašujejo, ali je njihovo delo manj pomembno, manj zahtevno in manj odgovorno, in v prihajajočih pogajanjih pričakujejo izboljšanje njihovega položaja.
Kot so še napovedali v sindikatu, bodo uporabili vsa legalna in legitimna sredstva, da se še pred državnozborskimi volitvami ustrezno popravijo plače strokovnemu delu članstva z visokošolsko izobrazbo, magisteriji in doktorati.
