Koalicijski partnerji bodo v prihajajočem tednu poskušali uskladiti osnutek zakona za ureditev problematike posojil v frankih. Osnutek, ki ga je predložilo Združenje Frank, je na mizah poslanskih skupin, a na ministrstvu za finance ocenjujejo, da glede predlaganega koncepta zakonskega reševanja problematike posojil v švicarskih frankih ostajajo odprta nekatera temeljna pravna vprašanja. Med drugim ocenjujejo, da bi bilo treba predlagani zakonski osnutek ovrednotiti z vidika finančne stabilnosti, o njem pa bi se morala izreči tudi ECB.
Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je v četrtek po seji vlade dejala, da je do predloga zakona zadržana. Pojasnila je, da je predstavnikom Združenja, s katerimi se je večkrat srečala, predlagala alternativni način reševanja zakona, a ga niso sprejeli.
Med partnerji vse manj optimizma glede možne uskladitve zakona o demografskem skladu
Tudi v prihajajočem tednu se bodo partnerice težko izognile usklajevanjem glede demografskega sklada. Čeprav je bila ustanovitev sklada ena vidnejših koalicijskih zavez in je po dolgih usklajevanjih že kazalo, da so blizu dogovora, je proces sprejemanja zakona v zadnji fazi obtičal zaradi zahtev DeSUS. Ta stranka pričakuje, da bodo v lastništvu in upravljanju demografskega sklada tudi nekatera pomembna in strateška državna podjetja. Na to pa SMC ne pristaja. Tudi ministrstvo za finance ni pripravljeno pristati na zahteve v taki obliki, kot jih je predstavil DeSUS.
Ključno razhajanje je torej v konceptu demografskega sklada - ali je to portfeljski vlagatelj, ki skrbi za dodaten donos sredstev v pokojninsko blagajno, ali postane to upravitelj in lastnik strateških in pomembnih naložb države. Ministrica je v ponedeljek dejala, da ministrstvo za finance ne more v nadaljnji postopek predlagati zakona, ki bi odstopal od temeljnih strokovnih stališč, ki so jih zastopali tudi do zdaj.
Po ponedeljkovem vrhu koalicije, ki ni prinesel zbližanja stališč, naj bi se usklajevanje nadaljevalo v koalicijski delovni skupini pod okriljem finančnega ministrstva, kjer po navedbah poslanca SMC Bojana Krajnca pričakujejo razumnejše stališče DeSUS in Zveze društev upokojencev Slovenije glede strateških in pomembnih naložb, s katerimi upravlja Slovenski državni holding.
Poslanec DeSUS Uroš Prikl je v petek glede možne uskladitve zakona za STA dejal, da upanje umira zadnje, a ponovno napovedal vztrajanje pri zahtevi, da v sklad vključijo tudi nekatere pomembne in strateške naložbe. Prepričani so namreč, da je le to dolgoročna vizija demografskega sklada, ki bo prinašal koristi za upokojence, razbremenil proračun in bo učinkovit. "Na polovične, improvizirane ali rokohitrske rešitve v DeSUS ne bomo pristali. Če pa ima kdo drug v mislih razprodajo državnega premoženja, naj jasno to pove državljanom," je dodal Prikl.
Koalicija je sicer napovedala, da se bo demografskem skladu v širši sestavi še enkrat pogovorila.
Partnerji neusklajeni tudi glede financiranja zasebnega šolstva
Koalicija zaradi ideoloških razhajanj ne najde skupnega jezika tudi glede financiranja javnega in zasebnega šolstva. Ker bo v četrtek po letu in pol o tem vprašanju razpravo nadaljevala ustavna komisija DZ, je pričakovati, da se bodo te teme v sredo dotaknili tudi koalicijski partnerji. Člani komisije namreč do zdaj niso našli dvotretjinske večine za ustavno spremembo, katere pobudnica je SD, sopodpisniki pa tudi poslanci DeSUS ter takratnih ZaAB in ZL (danes Zavezništvo in Levica).
Ne le pri ustavni spremembi, partnerice niso enotne niti pri vladnem predlogu novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero želi vlada uresničiti ustavno odločbo glede financiranja zasebnega šolstva. Predlog ima le podporo SMC, ki pa išče možen kompromis.
Arbitraža in odnosi s Hrvaško razgreli tudi komunikacijo med slovenskimi vladnimi člani
Pričakovati je, da bodo koalicijski partnerji v sredo ponovno spregovorili o odnosih s sosedi in uresničevanju arbitražnega sporazuma. V četrtek je vlada sklenila, da bo v zvezi z implementacijo arbitražne odločbe poiskala pravne strokovnjake s področja EU, ki bi lahko zastopali Slovenijo v morebitnih tožbah proti Hrvaški. Vlada se je seznanila z informacijo glede pravnih možnosti v zvezi z implementacijo arbitražne odločbe, ki jo je pripravilo zunanje ministrstvo, medtem ko se niso ukvarjali z zemljevidi slovenskega ozemlja po arbitražni razsodbi.
Je bil pa premier Miro Cerar javno kritičen do zunanjega ministra Karla Erjavca. V petek je v Tallinnu povedal, da je ministra v četrtek "žal moral opomniti, da njegove izjave, ki jih je te dni dajal v javnosti, bolj koristijo Hrvaški kot Sloveniji". Izrazil je pričakovanje, da se to ne bo več dogajalo.
Erjavec je Cerarjeve izjave zavrnil oz. izrazil prepričanje, da ravna v korist Slovenije in ne Hrvaške. Kot je navedel, se je v več kot 20 letih pokazalo, da Hrvaški najbolj koristi, če ves čas čakamo in proučujemo odprte mejne zadeve ter nič ne naredimo.
