Sodnica je v celoti sledila navedbam tožilke Tine Lesar, ki obtoženima očita storitev kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja, pet kaznivih dejanj povzročitve lahke telesne poškodbe in tri kazniva dejanja hude telesne poškodbe ter posebno hude telesne poškodbe, ki je imela za posledico smrt.
Dokazni postopek je po mnenju sodnice dokazal obtožbe, da sta Alibabićeva in Jakupi od januarja do julija 2016 surovo ravnala in trpinčila deklico, povzročala sta ji telesne in duševne bolečine. Kazniva dejanja sta storila v sostorilstvu, pri čemer je en deklici zadajal poškodbe, drugi, ki jo je bil dolžan zaščiti, pa je to dopuščal.
Deklico sta puščala samo zaprto v stanovanju na Jesenicah, nista ji dajala dovolj hrane, opustila sta tudi skrb za njeno higieno. Povzročila sta ji udarnine, podplutbe, opeklino in zlom treh reber ter ključnice. Kljub slabemu stanju je nista peljala k zdravniku. Zaradi udarca v glavo je deklica utrpela tudi hematom možganov, zaradi katerega je 4. julija lani umrla.
Sodnica jima je za vsa očitana kazniva dejanja izrekla enotno zaporno kazen, in sicer za Alibabićevo 23, za Jakupija pa 21 let zapora ter jima je zaradi ponovitvene nevarnosti podaljšala tudi pripor. Kot je pojasnila sodnica, je bila Alibabićeva tista, ki je bila kot mama od rojstva dalje dolžna skrbeti za deklico. Razmerje biološkega starša z otrokom, ki potrebuje intenzivno skrb, pa je najtesnejši odnos, ki si ga lahko predstavljamo, je poudarila.
"Z vidika javnosti bi sicer težko rekla, da je lahko katerakoli kazen prava odmera za škodo, ki je bila povzročena. To je uničenje vseh življenjskih potencialov dveletnega otroka," je sklenila sodnica. Izpostavila je tudi pojem varnega doma, ki ga ta deklica ni imela. Okolje, v katerem je živela, pa je bilo zanjo uničujoče.
Tožilka je s sodbo in izrečeno kaznijo zadovoljna, saj je ta za Alibabićevo celo višja od predlagane kazni 21 let. Zagovornika obtoženih Darja Roblek in Damijan Pavlin pa sta že napovedala pritožbo. "Glede na javno odmevnost je bila sodba pričakovana. Mi pa vztrajamo pri tem, da bi moral vsak storilec imeti točno določen opis svojih dejanj," je izpostavila Roblekova.
Kot je že v zaključni besedi izpostavil Pavlin, obtožba ni konkretizirana za vsakega posameznika, kdo je storil in kdo je opustil dolžno ravnanje. "Mislim, da je to taka pomanjkljivost, da je argument za pritožbo," je izpostavil Pavlin.
Sodnica je prepričana, da so očitki dovolj konkretizirani. Poleg tega je prepričana, da ni dvoma, da je bil Jakupi v takem odnosu do deklice, da je imel dolžnost varovati jo pred nevarnostjo in poškodbami. Obtožena sta si namreč ustvarila skupen dom in članica te skupnosti je bila tudi deklica.
Dokazni postopek pa ni bil enostaven. Dokazovanje je bilo oteženo še veliko bolj kot v ostalih podobnih primerih, ko se nasilje dogaja za štirimi stenami, ker je žrtev umrla, ker ni bilo zdravstvene dokumentacije in ker je bila žrtev večino časa izolirana od drugih oseb, je pojasnila sodnica, a dodala, da je sodišče prišlo do zaključka, da so kazniva dejanja obtožencem prepričljivo dokazana.
Glede premoženjsko-pravnega zahtevka očeta pokojne deklice Senada Kardaševića in njenih sester zoper obtožena v višini 120.000 sodnica ni odločala in je tožnike napotila na pravdo. Kardašević je sicer s sodbo zadovoljen. Meni, da se je sodnica pravilno odločila, da bi morala Alibabićeva kot mati bolj odgovarjati in ji je prisodila višjo kazen. "Če bi bilo 30 let, pa bi bilo še bolje," je sklenil.
