Paket davčnih sprememb vključuje predloge novel štirih zakonov, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala finančna ministrica. Vlada jih bo v obravnavo in potrditev v državni zbor poslala po nujnem postopku, saj je njihova uveljavitev predvidena 1. januarja 2018.
Z novelo zakona o dohodnini se razbremenjuje davčna obremenitev zaposlenih, ki jih slovenska podjetja želijo napotiti na delo v tujino, kot tudi tujcev, ki jih želijo v svoje vrste dobiti slovenska podjetja ter tako pospeševati internacionalizacijo in prenos znanja.
S tem namenom se po njenih besedah uvaja posebna shema, ki prinaša nove rešitve za obe vrsti napotenih delavcev. Pri tem se ločeno obravnava delavce, ki so napoteni na delo v tujino oz. pridejo v Slovenijo za daljši čas (nad 30 dni) in tiste, ki so napoteni v tujino oz. pridejo v Slovenijo za krajši čas (do 30 dni).
V sistemu obdavčitve dohodkov delavcev, napotenih na delo zunaj države, se zaradi preprečevanja socialnega dumpinga zmanjšuje davčna osnova, in sicer se znesek zmanjšanja določi v odstotku od bruto dohodka napotenega delavca. Po novem bi bile davčno ugodnejše obravnave deležne napotitve na začasno delo, ki trajajo neprekinjeno do največ 30 dni, kraj napotitve pa je od običajnega opravljanja dela oddaljen toliko, da dnevne migracije niso več ekonomsko smiselne.
S predlogom zakona o dohodnini se odpravlja tudi stopničavost dodatne splošne olajšave. S tem želi vlada preprečiti primere, ko delavec zaradi enega dodatnega evra dohodka prejme nižji neto prihodek, kot pa če tega dodatnega evra ne bi zaslužil.
"To je predstavljajo oviro v prizadevanjih delodajalcev, da bi delavce spodbujali k bolj intenzivnemu delu," je dejala Vraničar Ermanova in napovedala, da bo zdaj stopničasto lestvico olajšav nadomestila zvezna lestvica, pri kateri se olajšava z vsakim dodatnim evrom znižuje, a vsak dodaten bruto evro dohodka pomeni tudi višji neto dohodek.
Poleg tega se uvaja oprostitev plačila dohodnine na prejeto brezplačno pravno pomoč.
Glede sprememb v sistemu normiranih odhodkov iz dejavnosti, ki jih vsebujeta predloga zakonov o dohodnini in o davku od dohodkov pravnih oseb, je povedala, da so imeli na finančnem ministrstvu nekoliko bolj ambiciozen načrt. "A po usklajevanjih smo od njega odstopili in v obeh novelah predlagamo uvedbo tistih elementov, ki preprečujejo zlorabe na področju ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki," je dejala.
Pri ugotavljanju davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov se tako ohranja višina normiranih odhodkov na 80 odstotkov in cedularni način obdavčitve teh dohodkov.
Se pa s predlaganima novelama zakonov vzpostavljajo mehanizmi za omejitev možnosti zlorab v sistemu normiranih odhodkov iz dejavnosti. Po novem se bodo prihodki povezanih oseb seštevali, pogoj za obvezen izstop pa se bo prenovil, in sicer bo nastopil, ko zavezanec v dveh zaporednih letih preseže skupaj 300.000 evrov prihodkov.
Posledično se spreminja tudi zakon o davčnem postopku. Slednji po besedah Vraničar Ermanove uvaja tudi pravno podlago za možnost brezgotovinskega plačevanja na enotah uprave za javna plačila. "Cilj je, da bi bilo to uveljavljeno s 1. marcem," je dejala.
Zadnji v davčnem paketu je predlog novele zakona o davčnem potrjevanju računov, ki določa, da se vezane knjige računov z iztekom leta 2017 ne bodo ukinile, pač pa ostale kot trajen ukrep. "Presodili smo, da nadaljnje siljenje v uporabo elektronskega potrjevanja računov ni potrebno," je pojasnila Vraničar Ermanova.
Na finančnem ministrstvu pripravljajo tudi predlog sprememb zakona o davku na tonažo, s katerim se bo jasneje določil izračun dohodkov od prodaje ladij. Tega naj bi vlada potrdila prihodnji teden.
