Tožilka Specializiranega državnega tožilstva Blanka Žgajnar je marca letos vložila zahtevo za preiskavo v zadevi, v kateri Jankoviću očita kaznivo dejanje jemanja podkupnine, saj naj bi farmacevtki priskrbel službo v Lekarni Ljubljana v zameno za spolne usluge.
Zahteva je temeljila tudi na dokazih, zbranih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Ljubljanskemu županu so namreč kriminalisti prisluškovali od 18. aprila 2014 do 18. oktobra 2014. Na podlagi prisluhov so nato 17. decembra 2015 na Mestni občini Ljubljana in v prostorih Lekarne Ljubljana izvedli hišni preiskavi.
Ker je od konca prisluškovanja do vložitve zahteve za preiskavo preteklo več kot dve leti, je preiskovalna sodnica na predlog Jankovićevega zagovornika odredila izločitev in uničenje dokazov. Tožilstvo se je pritožilo, višje sodišče pa je njihovo pritožbo zavrnilo.
Zakon o kazenskem postopku namreč navaja, da se mora kazenski pregon začeti v dveh letih po pridobitvi dokazov. Si pa tožilstvo in sodišče vsak po svoje razlagajo, ali je rok zgolj instrukcijski, kot meni tožilstvo ali je prekluzivni, kot meni sodišče. Pa tudi, s čim se sproži kazenski pregon. Sodišče opozarja na komentarja zakona o kazenskem postopku, da tožilec kazenski pregon začne z zahtevo za preiskavo ali obtožnim predlogom oz. obtožnico. To izhaja tudi iz zadnje odločbe ustavnega sodišča na to temo.
Medtem tožilka meni, da je treba tudi predlog za opravo hišne preiskave, ki je bil podan znotraj dveletnega roka, šteti kot začetek kazenskega postopka.
Višje sodišče je bilo v obrazložitvi sicer precej ostro do tožilke. Med drugim je opozorilo, da so bili podatki in dokazi v tej zadevi v celoti zbrani že 14. septembra lani, ko je policija tožilstvu posredovala kazensko ovadbo. "Državna tožilka bi, kot je pravilno ugotovila preiskovalna sodnica, kazenski pregon lahko začela znotraj dveletnega roka, pa tega ni storila," so še zapisali višji sodniki.
Prav tako je sodišče na iztek procesnega roka tožilko opomnilo že 5. maja 2015, torej 17 mesecev pred iztekom roka. Prav tako tožilka v pritožbi ni navedla konkretnih razlogov, zakaj naj bi bili dokazi, zbrani iz prikritih preiskovalnih ukrepov, po preteku dveletnega roka, dovoljeni. "Zgolj prepisovanje zakonskega teksta iz 18. člena zakona o kazenskem postopku ne zadošča," je bilo jasno sodišče.
Gradivo je bilo sicer zbrano zakonito, je še ugotovilo sodišče, a poudarilo, da prikriti preiskovalni ukrepi posegajo v človekove pravice, zato morajo biti sorazmerni. Državni organi, ki sodelujejo v predkazenskem postopku, torej tudi državno tožilstvo, pa morajo postopati hitro in brez kakršnega koli odlašanja, na kar napotuje tudi odločba ustavnega sodišča, so navedli.
Tako bodo prisluhi Jankoviću zdaj odstranjeni iz spisa in uničeni, je za STA dejal Koščak, v zahtevi za preiskavo pa ostaja le še predlog za zaslišanje obdolženca in domnevne oškodovanke. Zato Jankovićev zagovornik ne verjame, da bo tožilstvo vztrajalo pri zahtevi za preiskavo oziroma bo zahteva zavrnjena.
Janković se je na odločitev višjega sodišča odzval s kritiko Žgajnarjeve in opozoril, da v petih letih, od prve hišne preiskave, v zvezi s postopki proti njemu ni vložila niti ene obtožnice. Očital ji je celo zlorabo položaja in nestrokovno opravljanje dela.
Žgajnarjevo pa je v bran danes vzel generalni državni tožilec Drago Šketa, ki je prepričan, da v primeru farmacevtka ni storila nič narobe. Nasprotno pa je kritičen do odločitve višjega sodišča, ki da spreminja dosedanjo sodno prakso.
Na tožilstvu so poudarili, da je postopek v tem primeru še odprt in da je v poznejših fazah še podana možnost uporabe različnih pravnih sredstev. "Ne le zaradi jasnih določb zakona o kazenskem postopku, ki omogočajo uporabo dokazov, pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi tudi po izteku dveletnega instrukcijskega roka, ampak tudi zaradi ustavnega načela enakosti pred zakonom, takšna odločitev ne bi smela obveljati," je dejal Šketa v sicer vnaprej pripravljeni izjavi.
Na Specializiranem državnem tožilstvu so sicer napovedali, da bodo na vrhovno državno tožilstvo v zvezi z odločitvijo višjega sodišča podali pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, saj da gre za pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti.
Tudi na ministrstvu za pravosodje menijo, da bo odločitev višjega sodišča močno vplivala na pregon zahtevnih oblik kriminalitete. Tako na tožilstvu kot na ministrstvu pa se nadejajo, da bi lahko različne interpretacije presekali z avtentično razlago določb zakona o kazenskem postopku o omenjenem dveletnem roku. NSi je namreč v DZ vložila predlog za sprejetje razlage, po kateri bi bil rok zgolj instrukcijski.
Odločitev višjega sodišča je danes sicer odmevala tudi v parlamentu, in sicer v luči danes vložene interpelacije zoper pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, ki mu nekateri očitajo odgovornost tudi za občutek, da pred sodišči nismo vsi enaki.
Zoper Jankovića sicer poteka še več drugih postopkov, v nekaterih naj bi bili dokazno gradivo prav tako prisluhi, pridobljeni z omenjenim prisluškovanjem.
