Na tožilstvu po besedah Škete upajo, da bo DZ pritrdil njihovemu stališču, da je dveletni rok za vložitev obtožnice ali predloga za sodno preiskavo po koncu izvajanja ukrepov, ki ga je po mnenju sodišča zamudila tožilka, instrukcijski in ne prekluzivni. V DZ je namreč predlog NSi za sprejetje avtentične razlage 153. in 154. člena zakona o kazenskem postopku, ki bi te določbe torej pojasnjevala na način, kot jih razume tudi tožilstvo. Predlog je podprla tudi vlada.
Na tožilstvu vztrajajo, da tožilka v tem primeru ni naredila ničesar narobe. "V obravnavani zadevi je bilo iz aktivnosti tožilke, ki je potekala znotraj instrukcijskega roka, jasno, da namerava nadaljevati kazenski pregon, zato smo v konkretni zadevi prepričani, da se gradivo, pridobljeno z zakonitimi preiskovalnimi ukrepi, sme uporabljati v kazenskem postopku," je dejal Šketa.
Na tožilstvu poudarjajo, da je postopek v tem primeru še odprt in da je v poznejših fazah še podana možnost uporabe različnih pravnih sredstev. "Ne le zaradi jasnih določb zakona o kazenskem postopku, ki omogočajo uporabo dokazov, pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi tudi po izteku dveletnega instrukcijskega roka, ampak tudi zaradi ustavnega načela enakosti pred zakonom, takšna odločitev ne bi smela obveljati," je dejal v sicer vnaprej pripravljeni izjavi. Vprašanja novinarjev niso bila dovoljena, ker da bo za to, kot so pojasnili, priložnost še v nadaljevanju postopka.
Ljubljansko višje sodišče je namreč zavrnilo pritožbo Specializiranega državnega tožilstva na odločitev preiskovalne sodnice o izločitvi dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem ljubljanskemu županu.
Temu so kriminalisti prisluškovali od 18. aprila 2014 do 18. oktobra 2014. Zaradi sumov, da je od farmacevtke zahteval spolne usluge v zameno za redno zaposlitev v ljubljanskem Javnem zavodu Lekarna Ljubljana, so kriminalisti nato 17. decembra 2015 na Mestni občini Ljubljana in v prostorih Lekarne Ljubljana izvedli hišni preiskavi.
Policija je zaradi suma kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje 15. septembra lani specializiranemu tožilstvu podala kazensko ovadbo, državna tožilka pa je zahtevo za sodno preiskavo zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine podala 21. marca letos.
Kot je razvidno iz sklepa višjega sodišča, ki ga je pridobila STA, je to pritrdilo preiskovalni sodnici v ugotovitvi, da tožilka Blanka Žgajnar v roku dveh let po koncu izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov ni začela kazenskega pregona, to pa ima za posledico uničenje gradiva, zbranega s temi ukrepi. Rok za začetek kazenskega pregona se je iztekel 18. oktobra lani.
Ob tem sodišče opozarja, da so bili podatki in dokazi v tej zadevi v celoti zbrani že 14. septembra lani, ko je policija tožilstvu posredovala kazensko ovadbo. "Državna tožilka bi, kot je pravilno ugotovila preiskovalna sodnica, kazenski pregon lahko začela znotraj dveletnega roka, pa tega ni storila," so še zapisali višji sodniki.
