c S

Vlada želi z zakonskimi spremembami izboljšati odziv na krizne situacije

27.09.2017 08:17 Ljubljana, 26. septembra (STA) - DZ je z 52 glasovi za in 16 glasovi proti sprejel spremembo zakona o vladi, ki naj bi izboljšala odziv v primeru naravnih in drugih nesreč ter kriz. V vladi ocenjujejo, da je sprememba nujna za bolj koordiniran in učinkovit odziv na krizne situacije ter s tem zmanjšanje škode, medtem ko so v opoziciji prepričani, da takšna materija ne sodi v zakon.

Kot je na petkovi obravnavi povedala državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Tanja Bogataj, predlog sprememb določa telesa, ki v naravni nesreči ali krizi Svetu za nacionalno varnost zagotavljajo funkcije posvetovanja, usklajevanja, spremljanja položaja, informacijsko-komunikacijske podpore, analiziranja in predvidevanja. V to so vključena že obstoječa telesa, ki se zdaj le dodatno povezujejo. To so Svet za nacionalno varnost, sekretariat Sveta za nacionalno varnost, Nacionalni center za krizno upravljanje in medresorska analitična skupina. Dodatno pa je v organizacijo kriznega upravljanja in vodenja povezana še posebna operativna skupina sekretariata Sveta za nacionalno varnost.

V poslanskih skupinah vladne koalicije so v petkovi predstavitvi stališč poslanskih skupin izrazili prepričanje, da bo s predlagano spremembo odziv v primeru naravnih in drugih nesreč ter kriz bolj koordiniran in zato bolj učinkovit. Po besedah Bojane Muršič (SD) spremembe narekujejo tako analize kot izkušnje prejšnjih naravnih nesreč in kriznih situacij, kot sta bila žled in migracijska kriza. "Izkušnje v omenjenih primerih so pokazale, da je treba jasno opredeliti, kdo, kdaj in na kakšen način prevzame koordinacijo v takih primerih," je dejala. Predlagane spremembe prinašajo boljše in hitrejše ukrepanje v takih primerih, s tem pa zmanjšanje posledic za prebivalstvo in infrastrukturo, je dodal Benedikt Kopmajer (DeSUS).

V SDS, NSi in Levici so napovedali, da predloga ne bodo podprli, saj da tovrstna materija ne sodi v zakon, ker da gre za notranjo ureditev vlade. "Sistem v primeru kriz zaradi sprejema takega zakona, ne bo deloval nič bolje," je v imenu poslanske skupine SDS dejala Eva Irgl. Bistveno bolje bi po njenem mnenju bilo, da vlada svoje aktivnosti pelje tako, da bo krizni sistem deloval tako, kot mora.

Zvonko Lah (NSi) ima občutek, da želi vlada uzakonit vse tisto, česar v praksi ne zna reševati, podobno pa ocenjuje Matej T. Vatovec (Levica). "Gre za ponesrečen odziv na ponesrečen odziv vlade na nesrečo v Kemisu, kjer nihče ni vedel, kdo je za kaj pristojen in kaj je treba narediti. Zdaj se skuša prikazati, da je bila kriva zakonodaja," je menil.