Pravosodni minister Goran Klemenčič je v sredo v obravnavi v DZ spomnil, da novi zakon v slovenski pravni red prinaša možnost kolektivnega uveljavljanja denarnih in drugih kompenzacijskih zahtevkov v primeru nekaterih tipičnih množičnih oškodovanj, in sicer na področju pravic potrošnikov, pravic vlagateljev, finančnih storitev, varstva konkurence, varstva okolja in kršitev pravic delavcev.
"Kolektivna odškodninska tožba lajša dostop do sodnega varstva zlasti v zadevah, v katerih je posamezna škoda tako majhna, da se potencialnim tožnikom ne bi zdelo vredno uveljavljati posamičnega zahtevka," je poudaril.
Zakon prinaša tudi možnost kolektivne poravnave kot posebnega instituta sporazumnega reševanja sporov v primerih množičnega oškodovanja, uveljavlja se zastopniško kolektivno tožbo, ki jo bodo lahko vložile osebe zasebnega prava, katerih namen ni ustvarjanje dobička, kot dodatno obliko varstva pa se uvaja kolektivno opustitveno tožbo ter določa register kolektivnih tožb, stroške postopka in financiranje kolektivne tožbe.
Poslanci so s sprejetjem koalicijskega dopolnila omogočili, da se bo zakon lahko uporabljal tudi za primere, ki so nastali pred trenutkom njegove uveljavitve, če zahtevki še niso zastarali.
Z dopolnilom pa so tudi določili, da se s kolektivno tožbo ne morejo uveljavljati zahtevki iz naslova odškodninske odgovornosti države, lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil zaradi protipravnega ravnanja. Zahtevki iz tako širokega naslova namreč praviloma niso primerni za kolektivno uveljavljanje, so prepričani poslanci.
Za tožbo bo moralo sicer vedno stati neko civilno združenje, lahko tudi že obstoječa organizacija. Ne bo pa potrebno, da se vsi oškodovani združijo, temveč le, da neka skupina zadevo pripelje pred sodišče, to pa potem odloči za vse oškodovance.
