Notranja ministrica je izpostavila, da je zakon o kazenskem postopku namenjen temu, da se postopkovno zagotovi, da se nihče, ki je nedolžen, ne obsodi.
Po njenem mnenju pa gre z novelo tega zakona za manjšanje pravic ljudi, ki se znajdejo v kazenskem postopku, ter za "nižanje standarda varstva človekovih pravic na podlagi neke navidezne večje učinkovitosti, ki je dejansko ne bo". "Manjši pa bosta poštenost postopka, enakost orožij in pravica do obrambe," je posvarila in kot najbolj zaskrbljujoče izpostavila, da to zlasti na račun socialno šibkejših ljudi, ki si odvetnika ne bodo mogli privoščiti.
Kot ključno težavo v noveli je ministrica navedla omejevanje dostopa do sodne preiskave in koncentracijo postopka v rokah policije. Novela gre v inkvizicijski smeri, je ocenila.
Prav tako je po njenih besedah zaskrbljujoče, da je pravosodna stroka podala zelo verodostojne argumente proti nekaj spornim členom novele, a je bila preslišana. "Trk med politiko in stroko ni bil še nikoli tako skrb vzbujajoč in očiten," je ocenila Györkös Žnidarjeva. Ob tem je dodala, da pa po drugi strani policiji ne dajejo bolj učinkovitih orodij za boj zoper najhujše oblike kriminala.
Notranja ministrica tudi na vladi ni podprla novele zakona. Koaliciji pa se je glede glavnih rešitev očitno uspelo poenotiti, čeprav je še vedno slišati različna stališča in zadržke.
Novela med drugim omejuje sodno preiskavo ter uvaja možnost zaslišanja prič in osumljencev s strani policije in tožilstva v predkazenskem postopku, kar je bilo deležno številnih kritik dela opozicije, prav tako so pomisleke o tem na junijski javni predstavitvi mnenj izrekli predstavniki policije, tožilstva in precejšnjega dela pravne stroke.
Pravosodni minister Goran Klemenčič je na današnji obravnavi vse očitke zavrnil in poudaril nujnost, da poslanci novelo sprejmejo, saj imamo trenutno enega "najpočasnejših in najmanj učinkovitih kazenskih postopkov".
