Po besedah ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak zakon spreminja mrežo centrov za socialno delo, ki ni bila spremenjena v preteklih 25 letih, čeprav se je v tem času povečalo delo centrov in so se vsebinsko spremenile njihove naloge.
Tako reorganizacija predvideva združitev sedanjih centrov za socialno delo v 16 območnih centrov. Vseh 62 enot centrov za socialno delo pa bi še vedno ostalo glavni nosilec socialne politike v lokalnem okolju, je dejala ministrica. Z zakonom centralizirajo administrativne in splošne službe, strokovno delo pa ostaja na obstoječih enotah. Poleg tega si obetajo, da bosta z reorganizacijo zagotovljena večja mobilnost strokovnega kadra in tudi lažja multidisciplinarna obravnava najtežjih primerov.
Glavni cilji reorganizacije so po besedah ministrice poenotenje dela centrov za socialno delo, poenostavitev upravnih postopkov in s tem razbremenitev strokovnih delavcev, kar bo imelo za posledico več možnosti za strokovno delo in povečanje učinkovitosti, ter približevanje centrov za socialno delo uporabnikom in uporabnicam.
Novela uvaja tudi informativne odločbe o enoletnih pravicah, ki bodo po navedbah ministrice bistveno razbremenila centre za socialno delo tega administrativnega dela.
V Levici so predlagali dopolnilo, s katerim so želeli zagotoviti enakomerno dostopnost socialnovarstvenih storitev za vse upravičence pod enakimi pogoji na celotnem ozemlju. Na ta način so po besedah poslanca Levice Mihe Kordiša želeli preprečiti, da bi se ukinjalo manjše enote centrov za socialno delo.
Ministrica se je sicer z obrazložitvijo dopolnilna strinjala, vendar pa je opozorila, da besedilo dopolnila, da vlada z uredbo zagotovi ustrezno in enakomerno teritorialno organizacijo centrov za socialno delo, lahko pomeni spremembo obstoječe mreže. Tako poslanci danes niso večinsko podprli tega predloga dopolnila.
Je pa Kopač Mrakova zagotovila, da obstoječa mreža 62 centrov ostaja, torej ostajajo vse zdaj delujoče enote.
