"Ustavno sodišče je trdno prepričano, da se v pravni državi morebitna nasprotja v stališčih med ustavnim in vrhovnim sodiščem lahko razrešujejo le po poti dialoga med sodiščema, ki poteka prek odločitev vrhovnega sodišča in odločb ustavnega sodišča. Zato se ustavno sodišče tudi ne more izrekati o analizi, ki jo je pripravilo vrhovno sodišče in ki je, kot poudarja tudi sama analiza, namenjena predvsem samemu vrhovnemu sodišču," so zapisani v izjavi, objavljeni na njihovih spletnih straneh.
Kot so še poudarili, so njihove odločbe vselej lahko izpostavljene strokovni in splošni kritiki. Še posebno strokovna kritika je v interesu boljše kakovosti ustavnosodne presoje zaželena, tudi če jo v okviru in mejah svoje pravice do svobode izražanja javno izrekajo vrhovni sodniki.
Člani delovne skupine vrhovnega sodišča so namreč v svoji nedavni analizi med drugim izpostavili, da je pri vsebinski presoji posameznih zadev izjemnega pomena, da vsaka od institucij spoštuje vlogo, ki ji jo dodeljuje ustavna ureditev. "To je pomembno tako z vidika splošnih ustavnih vrednot - pravna varnost, pravnomočnost, vloga sodišč in ustavnega sodišča - kot tudi z vidika strank samih, ki morajo biti seznanjene z dometom in vsebino pravnih sredstev, ki jih lahko uveljavljajo," so poudarili na vrhovnem sodišču.
Delovna skupina je pri tem navedla, da se ob pregledu odločb "dozdeva, da je ustavno sodišče navedeno občasno spregledalo, morda tudi v želji oblikovati drugačno razlago zakonskega prava v konkretnem primeru". S tem se je delovna skupina dotaknila tudi vprašanja razmejitve pristojnosti med ustavnim in vrhovnim sodiščem.
"Razlike v vsebinskih stališčih najvišjih sodišč pogosto niso posledica zmot oziroma spregledov, temveč drugačnih poudarkov posameznim strokovnim argumentom," so ob tem pojasnili.
Analiza je sicer pokazala, da je ustavno sodišče v letu 2015 razveljavilo skupno 56 odločb vrhovnega sodišča, od januarja do oktobra 2016 pa 12. V več kot polovici primerov je šlo za vsebinsko enake odločbe.