DS je predstavniško telo, ki ga ustava opredeljuje kot zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Interese zastopa 40 državnih svetnikov, in sicer 22 predstavnikov lokalnih interesov, po štirje predstavniki delodajalcev in delojemalcev, šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti ter štirje predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev. Predstavnike lokalnih interesov bodo volili 22. novembra, predstavnike interesnih organizacij pa dan pozneje. Vsi člani DS pa so voljeni za dobo petih let.
S spremembo ustave na področju referendumske ureditve sredi leta 2013 je bila DS odvzeta pravica zahtevati razpis zakonodajnega referenduma. Pravico je DS v svoji 25-letni zgodovini izkoristil dvakrat. V prvem mandatu so svetniki sprejeli zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o spremembi volilnega sistema. Novembra 2007 pa je bila na referendumu, ki je potekal na zahtevo DS, zavrnjena novela zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic.
Eno močnejših orožij DS ostaja odložilni veto. Z njim so bili po podatkih, ki so jih STA posredovali iz DS, v aktualnem mandatu svetniki uspešni v dveh primerih, prvič leta 2014, ko v drugo v DZ ni bila potrjena novela zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, ki bi posegla v delovanje Fundacije za šport. Drugič pa, ko DZ v začetku letošnjega leta ob ponovnem odločanju ni izglasoval novele zakona o lokalni samoupravi, ki bi uzakonila odpoklic župana.
Svetniki so sicer z vetom poskušali preprečiti, da bi obveljale po njihovem neustrezne rešitve še v 24 zakonih, a neuspešno, med drugim tudi v zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, o katerem se bodo ta mesec na referendumu izrekali državljani na referendumu.
Kot kaže primerjava dela vseh dosedanjih sklicev DS, so imeli državni svetniki največ uspeha z veti v prvem mandatu (1992-1997), ko ob ponovnem glasovanju v DZ ni bilo sprejetih osem zakonov, v drugem mandatu (1997-2002) so uspeli pri treh zakonih, v tretjem (2002-2007) in četrtem mandatu (2007-2012) pa vsakič pri štirih. Skupno so tako državni svetniki preprečili sprejetje 21 zakonov.
Največkrat so svetniki po vetu posegli v prejšnjem mandatu, in sicer 36-krat, dva veta manj so sprejeli v prvem mandatu. V tretjem mandatu statistika beleži 24 sprejetih odložilnih vetov, v drugem pa 22.
Vendar pa se je po drugi strani iz sklica v sklic povečevalo število mnenj, ki jih je DS prispeval v postopku sprejemanja zakonodaje. Največ so jih pripravili v aktualnem mandatu, doslej 201. V prejšnjem jih je bilo 151, mandat pred tem 126, medtem ko sta številki za prva dva mandata skromnejši; v prvem so podali le 37 mnenj, v drugem 41.
Pred ustavnim sodiščem so svetniki doslej sprožili 51 zahtev za oceno ustavnosti in zakonitosti, v nekaj manj kot polovici primerov so zahtevo vložili po tistem, ko z vetom niso uspeli preprečiti sprejetja zakona. Največkrat so se na ustavno sodišče obrnili v prvem in drugem mandatu, v 14 oziroma 13 primerih. V tretjem mandatu so se na ustavno sodišče obrnili osemkrat, v prejšnjem šestkrat, v aktualnem mandatu pa desetkrat. V tem sklicu so bili med drugim tudi med pobudniki presoje zakona o davku na nepremičnine, ki ga je ustavno sodišče spomladi 2014 razveljavilo.
Sicer pa ima DS tudi pravico predlagati zakone (zakonodajna iniciativa), kar je doslej izkoristil 46-krat, od tega v tem mandatu trikrat.
