Kot so za STA zapisali na ministrstvu, so pristojnost za pripravo novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki naj bi uredila delovanje Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), dobili šele lansko jesen. Prvi osnutek predloga so že novembra 2016 posredovali v javno razpravo in v strokovno usklajevanje, organizirana sta bila tudi okrogla miza in interni strokovni posvet. Predlog je bil nato aprila letos na podlagi prejetih pripomb in usklajevanj popravljen in posredovan v ponovno strokovno ter medresorsko usklajevanje, trenutno pa "čaka na obravnavo na koaliciji, preden bo lahko predložen v sprejem na vladi".
Na ministrstvu so prepričani, da bo novela izboljšala protikorupcijski pravni okvir in ustvarila pogoje za učinkovitejše delo KPK. Prav tako naj bi z njo "ob upoštevanju osrednje vloge KPK v institucionalnem omrežju protikorupcijskega delovanja" konkretizirali zakonske pogoje za imenovanje funkcionarjev KPK ter jasneje razmejili kandidacijski postopek in postopek imenovanja.
"Po mnenju ministrstva bo na podlagi rešitev, predvidenih v noveli zakona, komisija lahko bolj učinkovito delovala. Vendar pa, kot smo že večkrat poudarili, zakon tega ne more zagotoviti sam od sebe, saj predstavlja zgolj orodje, ki ga morajo vodstvo komisije in njeni zaposleni uporabiti in izvajati," so zapisali v odzivu.
Navedb Sedlarjeve v delu, ki se tičejo notranjih razmer v KPK, pa niso želeli komentirati.
Sedlarjeva je namreč predsednika republike Boruta Pahorja pisno obvestila, da nepreklicno odstopa z mesta namestnice predsednika KPK. Kot je med drugim zapisala v odstopni izjavi, njen nepreklicni odstop ni le odstop zaradi sistematičnega onemogočanja opravljanja funkcije in dela, šikaniranja, degradacij ter diskriminacije, temveč je tudi odstop iz protesta, ker si je politični vrh pred razmerami na KPK več kot tri leta zatiskal oči, obenem pa od odstopa prejšnjega senata do danes ni bilo narejeno praktično nič za boljši zakonodajni in sistemski okvir, ki bi omogočil učinkovitejše delo komisije.