Z novelo zakona o varuhu človekovih pravic želijo na ministrstvu okrepiti pristojnosti varuha, da bo lahko dajal bolj obvezujoča mnenja. Ena od pomembnih novosti pa je uvajanje instituta zagovorništva otrok. Zagovornik bo otrokom nudil strokovno pomoč, da bodo lahko izrazili svoje mnenje v vseh postopkih in dejavnostih, kjer so udeleženi, njihova mnenja pa bodo posredovana pristojnim organom.
Zagovorništvo bo predvidoma izvajala mreža prostovoljcev, ki mora zagotavljati enako dostopnost do zagovornika vsem otrokom. Predvsem pa bo Slovenija s sprejemom te novele, ki med drugim uvaja tudi svet za človekove pravice, pridobila status A po pariških načelih.
V razpravi je bilo slišati opozorila, da svet ne bi smel biti politični organ, kar da ob trenutnem zakonskem predlogu nedvomno bo. Poslanka SDS Eva Irgl je bila kritična tudi do rešitve, po kateri bodo zagovorništvo otrok v uradnih postopkih opravljali prostovoljci.
Matej T. Vatovec (Levica) pa je ocenil, da bi moral zakonski predlog varuhu podeljevati veliko bolj konkretna pooblastila, na primer možnost izrekanja zavezujočih mnenj. A je minister za pravosodje Goran Klemenčič opozoril, da varuh v nobeni drugi državi ni "oblastni organ", nima instrumentov prisile za izvajanje svojih priporočil, saj bi bilo to "skregano z logiko varuha". Niti varuh nima prekrškovnega pooblastila, temveč deluje skozi svojo prepričljivost, verodostojnost, je še pojasnil minister.
V Nacionalnem svetu invalidskih organizacij so pozvali, naj se v zakon med drugim izrecno zapiše tudi, da enega člana sveta za človekove pravice imenuje njihova organizacija. A je poslanka SMC Jasna Murgel opozorila, da bi bilo to "privilegiranje ene organizacije pred drugimi". Člani odbora so predlog zakona podprli soglasno.
Prav tako so soglasno podprli predlog zakona o kolektivnih tožbah. Kot je uvodoma poudaril minister Klemenčič, smo v Sloveniji v zadnjem času priča več primerom množičnih oškodovanj, kjer je večje število posameznikov oškodovanih na podoben način, posamezniki pa se ne odločijo za iskanje pravice na sodišču, ker se ustrašijo dolžine trajanja sodnih postopkov in stroškov.
Kot je izpostavil, bo imel zakon posredno vpliv tudi na potencialne kršitelje pravic potrošnikov. Slovenija gre s tem zakonom še korak dlje od drugih držav. Poleg potrošniških sporov namreč zakon o kolektivnih tožbah zajema tudi spore zaradi kršitev predpisov o preprečevanju omejevanja konkurence, spore na trgu finančnih instrumentov, kot je bil na primer primer varčevalcev v švicarskih frankih, delovne spore in spore na okoljskem področju.
Naklonjenost zakonu so že v uvodu izrazili tako predstavniki koalicije kot opozicije. Vendar so poslanci SDS ter poslanci Levice z ločenimi dopolnili želeli v zakon vnesti možnost, da bi lahko kolektivne tožbe sprožali tudi oškodovanci v že znanih zadevah. V SDS so s svojim dopolnilom želeli pokriti prav varčevalce v švicarskih frankih.
Po razpravi in usklajevanju mnenj med poslanci in tudi ministrom za pravosodje so podprli dopolnilo Levice, s katerim bi možnost uveljavljanja kolektivnih tožb omogočili za katero koli že obstoječo zadevo. Strinjali so se, da imajo tako možnost na plenarni seji DZ člen še dodelati.
Trenutno pa pri nas ni možno, da bi prek tožbe potrošniške organizacije ali morda javnega organa več oškodovancev doseglo poplačilo. Z zakonom tako želi ministrstvo urediti možnost skupinskega uveljavljanja odškodninskih zahtevkov v primeru nekaterih tipičnih množičnih oškodovanj.
Odbor je sejo prekinil po obravnavi novele zakona o sodnem registru in jo bo nadaljeval v četrtek, ko bodo opravili drugo obravnavo predloga zakona o sistemskih preiskavah projektov državnega pomena, katerega namen je omogočiti bolj učinkovit pregon sistemske korupcije.
Člani odbora nadaljujejo izredno sejo, ki so jo prekinili ob 15. uri, na kateri pospešeno obravnavajo dopolnila k predlogu novele zakona o kazenskem postopku.
