c S

Sodniki, ki jim sodniška služba miruje, ne morejo biti predsedniki volilnih komisij

29.08.2017 16:32 Ljubljana, 29. avgusta (STA) - Državna volilna komisija (DVK) je sklenila, da posamezniki, ki trenutno ne opravljajo sodniške službe oziroma jim ta miruje, ne morejo opravljati funkcije predsednikov volilnih komisij. Na tej podlagi so na današnji seji razrešili tudi predsednici dveh volilnih komisij, komisije volilne enote Ljubljana Center in postojnske okrajne volilne komisije.

Državni volilni komisiji namreč težave povzroča aprila sprejeta novela zakona o volitvah v DZ, ki določa, da so predsedniki volilnih komisij lahko le sodniki, ki opravljajo sodniško službo. Tako so že na prejšnji seji razrešili pet predsednikov komisij, ki jim je sodniška služba prenehala zaradi upokojitve. Na današnji seji so imenovali njihove naslednike, zaradi upokojitve pa razrešili še dva predsednika okrajnih volilnih komisij.

Medtem ko za člane DVK ni bilo sporno, da sodnik, ki se upokoji, ne more več voditi volilne komisije, pa so imeli več težav pri odločanju, kaj storiti v primeru, ko predsedniku volilne komisije sodniška služba miruje. To velja denimo v primerih, ko so sodniki začasno dodeljeni na delo na ustavno sodišče, na višje sodišče, v strokovno službo sodnega sveta, v center za izobraževanje v pravosodju ali za opravljanje zahtevnejših strokovnih del na pravosodno ministrstvo.

Člani DVK so se tako znašli pred dilemo, ali je vodenje volilnih komisij v takšnih primerih dopustno. Po razpravi so se odločili za restriktivnejšo razlago in sklenili, da takšni sodniki ne morejo biti predsedniki volilnih komisij.

Na podlagi tega sklepa so tudi razrešili dve predsednici volilnih komisij - volilne komisije volilne enote Ljubljana Center in okrajne volilne komisije Postojna -, ki sta trenutno dodeljeni na drugo delo. Za obe velja, da bosta funkcijo opravljali do imenovanja naslednikov.

Za člane DVK pa ni bilo sporno, da volilnih komisij ne morejo voditi tisti sodniki, ki jim sodniška funkcija miruje zaradi izvolitve na različne funkcij - denimo za predsednika republike ali vlade, poslanca, ministra, ustavnega sodnika ... Takšnega primera po pojasnilih podpredsednika DVK Petra Goloba sicer trenutno ni, so pa člani komisije kljub temu sprejeli stališče, ki bo veljalo za naprej.

Razlog za razrešitev predsednikov volilnih komisij so našli tudi v zakonu o zunanjih zadevah, ki pravi, da ima zakonec diplomata pravico do suspenza pogodbe o zaposlitvi. Tako bi tudi v primerih, ko bi zakoncu diplomata mirovala sodniška služba, tega razrešili s funkcije predsednika volilne komisije.

Današnjo sejo je sicer sklical in vodil podpredsednik DVK Golob, saj se je predsednik Anton Gašper Frantar iz odločanja o teh vprašanjih izločil, ker se nanašajo tudi nanj. Prihodnje leto bo namreč dopolnil 70 let, ko mu bo po zakonu prenehala sodniška služba, s tem pa tudi vodenje DVK.